Papež Frančišek je danes dopoldne prispel na deseturni obisk v Severno Makedonijo. Na letališču v Skopju sta ga sprejela predsednik države Gjorge Ivanov in predsednik vlade Zoran Zaev. Sveti sedež in Severna Makedonija v letošnjem letu obhajata 25. obletnico vzpostavitve diplomatskih odnosov.

Po srečanju s predstavniki oblasti, civilne družbe in diplomatskega zbora v mozaični dvorani predsedniške palače je sveti oče skupaj z nekaterimi verskimi voditelji obiskal spominsko hišo Matere Terezije, ki stoji na kraju svetničine rojstne hiše, uničene v potresu leta 1963. Tam je Frančišek blagoslovil temeljni kamen za spominsko svetišče priljubljene svetnice. V molitvi je prosil za »milost, da bomo tudi mi znamenje ljubezni in upanja našega časa, ki vidi toliko pomoči potrebnih, zapuščenih, odrinjenih in migrantov«.

Kristjani moramo biti »čuječi in pozorni na krik revežev, tistih, ki so prikrajšani svojih pravic, bolnih, odrinjenih in zadnjih«. Dolžnost Cerkve je namreč oznanjati evangelij ubogim, je poudaril sveti oče. Poleg redovnic matere Terezije in okoli 100 ubogih, za katere skrbijo, so se v svetničini spominski hiši ob papeževem obisku zbrali tudi njeni sorodniki in predstavniki različnih veroizpovedi.



Pohvala makedonski pomoči beguncem

Makedonski predsednik Gjorge Ivanov je med slovesnim sprejemom v nagovoru svetemu očetu svoje rojake pozval k narodni prenovi, odpuščanju, spravi in edinosti, »preden bo prepozno«. 12. maja se mandat Ivanova zaključuje, nasledil ga bo v nedeljo izvoljeni Stevo Pendarovski, ki se je prav tako udeležil sprejema s papežem Frančiškom.

Papež Frančišek je v svojem nagovoru izpostavil pomen mirnega sožitja različnih narodnosti in religij na tem območju za lažje vključevanje v Evropo. Izrazil je upanje, da se bo vključevanje za celoten zahodni Balkan razvijalo v pozitivni smeri, obenem pa se v procesu ne sme pozabiti na spoštovanje raznolikosti in človekovih pravic. Sveti oče je izrekel tudi pohvalo »velikodušnim prizadevanjem« Severne Makedonije v begunski krizi. Narodu, ki sam pozna odrekanje in pomanjkanje, je takojšnja solidarnost, ponujena tistim, ki so se takrat nahajali v največji stiski, v veliko čast in ogromno pove o duši teh ljudi, ki v solidarnosti vidijo pot vsakega pristnega razvoja. Papež je navzočim zaželel, »da bi iz verige solidarnosti, ki je zaznamovala tiste izredne razmere, nastal zaklad v korist vsakega prostovoljnega dela, ki je v pomoč v mnogih oblikah stiske in pomanjkanja«.

Med begunsko krizo 2015/2016 je bila Severna Makedonija zaradi svojega zemljepisnega položaja prehodno območje za okoli dva milijona beguncev in migrantov. V državi vlada visoka stopnja brezposelnosti, po ocenah je 50 % mladih brez stalne zaposlitve.



Slovesno bogoslužje s papežem v središču Skopja

Vrhunec današnjega enodnevnega obiska v Severni Makedoniji je bilo slovesno bogoslužje v središču prestolnice Skopje. Svete maše na Makedonskem trgu se je udeležilo več tisoč ljudi, opazovalci ocenjujejo, da je bilo med njimi tudi veliko pravoslavnih in muslimanskih vernikov. Po vatikanskih navedbah v celi državi živi le okoli 15.000 katoličanov, kar je manj kot 1 % vsega prebivalstva. Večina Makedoncev je pravoslavne vere, približno tretjina je muslimanov.

Papež je v nagovoru zbrane povabil, naj bodo sočutni do svojega bližnjega. Mnogi ljudje namreč ugotavljajo, »da ima lakota po kruhu tudi druga imena: lakota po Bogu, lakota po bratstvu, lakota po srečanju«. Sveti oče je obenem opozoril, da drugim ne smemo pripisovati lastnosti, ki jih nimajo, ter iskati hitrih in gotovih odgovorov. »Navadili smo se jesti trd kruh dezinformacij,« je pojasnil Frančišek, »in postali jetniki diskreditiranja, etiketiranja in sramotenja; mislili smo, da bo prilagajanje potešilo našo žejo in smo prišli do tega, da smo se napajali z ravnodušnostjo in neobčutljivostjo; hranili smo se s sanjami blišča in veličine, na koncu pa pristali pri tem, da smo jedli nepazljivost, zaprtost in osamljenost; hlastali smo po zvezah in izgubili okus za bratstvo.«

Jezusu lahko brez skrbi zaupamo, da smo lačni kruha Božje Besede, ki more odpreti naše zaprtosti in našo samoto, lačni kruha bratstva, kjer ravnodušnost, diskreditacija in nizkotnost ne zapolnjujejo naših miz, lačni kruha srečanj, v katerih more Božja Beseda vzbuditi upanje in prebuditi nežnost.

Lakoto po kruhu, lakoto po bratstvu in lakoto po Bogu je dobro poznala tudi mati Terezija, ki je želela svoje življenje utemeljiti na dveh stebrih: na Jezusu, učlovečenem v evharistiji, in Jezusu, učlovečenem v ubogih. Ta neločljiva stebra, ki sta zaznamovala njeno pot, sta jo premaknila, da je tudi ona lahko tešila svojo lakoto in žejo. Tudi mi moramo dopustiti, da bo Gospod potešil našo lakoto in žejo v oltarnem zakramentu in zakramentu brata, je zbranim zatrdil papež Frančišek.

Vir: Kathpress / Radio Vatikan
Foto: Vatican Media