Kot poroča Radio Vatikan, je papež med bogoslužjem, ki se ga je udeležil tudi ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore, spregovoril o Marijinem zgledu vere in zbranim zaželel, da bi njihova vera vedno ostala na poti, da bi imela duha preroštva ter bila bogata s sočutjem.

Marija je pot, ki nas vodi v Kristusovo Srce

V Jeruzalemskem templju se Marijine roke iztegujejo proti rokam ostarelega Simeona, ki more sprejeti Jezusa in ga prepoznati kot Mesijo, poslanega za rešitev Izraela. V tem prizoru zremo, je pojasnil sveti oče, kdo je Marija: Mati, ki nam podarja Sina Jezusa, zaradi česar jo ljubimo in častimo. V narodnem svetišču v Šaštinu pa se slovaško ljudstvo zbira z vero in pobožnostjo, ker ve, da nam Ona podarja Jezusa. Na Marijo lahko gledamo kot na zgled vere in v njej prepoznamo tri lastnosti vere: pot, preroštvo in sočutje.

FOTO: Vatican Media

Marijina vera je vera, ki se odpravi na pot

Marijina vera je predvsem vera, ki se odpravi na pot, je dejal papež. Dekle iz Nazareta je takoj po tem, ko je prejelo angelovo oznanilo, odhitelo na obisk k sorodnici Elizabeti. Marija ni obstala na mestu, ni se zaprla med štiri stene svojega doma, temveč je živela svoje poslanstvo. Na pot se je odpravila, ker ima namesto udobnosti navad raje negotovosti potovanja, namesto ustaljenosti dóma napor poti, namesto gotovosti mirne pobožnosti vero, ki tvega tako, da postane dar ljubezni za drugega. Vse njeno življenje je postalo pot za njenim Sinom: za Njim je hodila kot prva učenka, vse do Kalvarije, do vznožja križa.

Vedno ostanite na poti, ne ustavite se!

Devica je tudi zgled vere slovaškega ljudstva: vere, ki se odpravi na pot; vere, ki jo vedno vodi preprosta in iskrena pobožnost, vedno na romanju v iskanju Gospoda. Ko hodimo, je pojasnil Frančišek, premagamo skušnjavo po statični veri, ki se zadovolji s preprostim obredom ali starim izročilom; izstopimo iz samih sebe in iz življenja naredimo romanje ljubezni Bogu in bratom naproti. Papež se je pri tem slovaškim vernikom zahvalil za njihovo pričevanje in jih prosil, naj vedno ostanejo na poti.

FOTO: Vatican Media

Marijina vera je preroška, Jezus pa je znamenje, ki se mu nasprotuje

Marijina vera je tudi preroška. Preroštvo v Izraelu je doseglo vrhunec v Mariji, ki je pod srcem nosila učlovečeno Božjo Besedo.

Papež je zbrane vernike v Šaštinu opozoril, da vere ne smejo razumeti zgolj kot »sladkor, ki osladka življenje«. Jezus je namreč znamenje, ki se mu nasprotuje in je prišel na svet, da bi prinesel luč tja, kjer je tema. Kdor Kristusa zavrne, se zapre v temo in uniči samega sebe, če pa Jezusa sprejmemo, dopustimo, da On razodene vsa naša protislovja in malike, nas prime za roko in nam pomaga znova začeti.

Slovaška potrebuje preroke, tkalce dialoga

Takšne preroke danes potrebuje tudi Slovaška, je poudaril papež. Potrebuje škofe, ki bi stopali po tej poti, da bi bili v svetu »znamenja, ki se jim nasprotuje«. Potrebuje kristjane, ki znajo z življenjem pokazati lepoto evangelija, ki so tkalci dialoga tam, kjer stališča postanejo toga, ki negujejo bratsko življenje tam, kjer so ljudje v družbi pogosto razdeljeni in sovražni, ki so solidarni tam, kjer pogosto prevladuje osebna in skupinska sebičnost, in ki branijo življenje tam, kjer vladajo logike smrti.

 Slovaško narodno svetišče Sedmih žalosti Device Marije v Šaštinu FOTO: Vatican Media

Marija, Mati sočutja

Nazadnje pa je Marija tudi Mati sočutja. Kot »Gospodova služabnica« je z materinsko pozornostjo poskrbela, da na svatbi v Kani ni zmanjkalo vina, s Sinom je delila poslanstvo zveličanja vse do vznožja križa, in v trenutku mučne bolečine, ki jo je živela na Kalvariji, je razumela Simeonovo prerokbo, da bo tudi njeno dušo presunil meč. Marija pa kot sočutna Mati sprejema vse naše solze in nas tolaži ter nam v Kristusu kaže dokončno zmago. Marija namreč tudi v svoji žalosti ostane pod križem in to je največji dokaz sočutja.

Odprimo se za vero, ki ni abstraktna

Papež je zbrane vernike povabil, naj se tudi oni ob pogledu na Žalostno Mater Božjo odprejo za vero, ki bo postala sočutje, ki bo delila življenje s tistimi, ki so ranjeni, ki trpijo in so primorani nositi na ramah težke križe. Kristjani moramo odpreti svoja srca za vero, ki ni abstraktna, temveč solidarna z vsemi, ki potrebujejo pomoč. Ta vera, v Božjem slogu, ponižno in brez hrupa, lajša bolečino sveta in napaja z rešenjem sledi zgodovine.

Papež Frančišek je pred sveto mašo v Marijinem svetišču molil z nekaterimi slovaškimi škofi FOTO: Vatican Media