Sveti oče je v daljšem nagovoru politikom, predstavnikom staroselcev in diplomatom v Quebecu dejal, da je sistem internatskih šol, ki so ga »spodbujale takratne državne oblasti«, vključeval »različne krajevne katoliške ustanove«. »In zato,« je po navedbah avstrijskega Kathpressa dejal papež, »izražam sram in bolečino ter skupaj s škofi te države ponavljam prošnjo za odpuščanje za vse zlo, ki so ga mnogi kristjani storili staroselskim ljudstvom.«

FOTO: Vatican Media

»Priznati moramo lastno krivdo« in si skupaj prizadevati za »legitimne pravice staroselskih ljudstev« ter spodbujati ozdravljenje in spravo. To vključuje »zavezo, da se ustrezno odzovemo na pozive Komisije za resnico in spravo«. Omenjena kanadska komisija je v svojem končnem poročilu o internatskih šolah leta 2015 pozvala, naj papež v roku enega leta izreče uradno opravičilo vesoljne Cerkve.

Na to je v svojem nagovoru opozoril tudi kanadski premier Justin Trudeau, ki je med drugim poudaril, da gre za »opravičilo za vlogo, ki jo je imela Katoliška cerkev kot ustanova«. Razprava o krivicah Cerkve kot ustanove, ne le njenih posameznih članov, je že nekaj dni v ospredju razprave ob papeževem potovanju.

FOTO: Vatican Media

Premier Trudeau je tako kot generalna guvernerka Mary Simon večkrat poudaril, da papeževo potovanje »ne bi bilo mogoče brez poguma in vztrajnosti preživelih«. Trudeau se je papežu zahvalil za njegov ponedeljkov poziv k odpuščanju v Maskwacisu, ki je nedvomno »izjemno odmeval«. Vendar, je dejal premier, je to le prvi korak, ki mu morajo slediti še drugi. Simonova, ki je tudi sama predstavnica staroselskega ljudstva Inuitov, je dodala: »Vi in Katoliška cerkev ste združeni z nami na naši poti k spravi in ozdravljenju.« Vsi so pripravljeni prisluhniti papežu: mnogi so pripravljeni odpustiti, nekateri tudi ne.

Papežev delno zelo oseben nagovor v Maskwacisu je naletel na različne odzive: od odobravanja in hvaležnosti do dvomov in jasnih kritik.

Papež Frančišek je že na začetku svojega obiska v Kanadi minuli ponedeljek staroselcem namenil izčrpno prošnjo za odpuščanje. »Ponižno prosim za odpuščanje za zlo, ki so ga številni kristjani storili nad staroselskim prebivalstvom,« je dejal preživelim iz nekdanjih internatskih šol na območju ene največjih tovrstnih ustanov v Maskwacisu v kanadski provinci Alberti.

Delno zelo oseben nagovor v Maskwacisu je naletel na različne odzive: od odobravanja in hvaležnosti do dvomov in jasnih kritik. Predstavniki staroselskih prebivalcev pozivajo k nadaljnjim ukrepom za odpravo napak Cerkve. Frančišek je na takšne korake namignil, vendar jih ni natančneje opredelil.

FOTO: Vatican Media

Papež svari pred novo kolonizacijo

Papež je v sinočnjem nagovoru v Quebecu posvaril tudi pred novo »ideološko kolonizacijo«, ki uničuje izročilo, zgodovino in verske vezi narodov. To spremlja »miselnost, ki v domnevi, da je premagala 'temne strani zgodovine', prehaja v 'kulturo odpovedi', ki preteklost vrednoti le v skladu z določenimi trenutnimi merili«.

Naj nam bo zlo, ki so ga utrpela staroselska ljudstva, danes v svarilo, da skrbi za družino in njene pravice ne bi odrinili na stranski tir v imenu morebitnih proizvodnih potreb in interesov posameznikov.

Sveti oče je opozoril, da takšna »kulturna moda« vse poenoti in naredi enako, poleg tega pa se osredinja na »potrebe in pravice posameznika« ter zanemarja dolžnosti do šibkih in ranljivih. Staroselska ljudstva nas po papeževih besedah lahko »veliko naučijo o skrbi in zaščiti družine«: »Naj nam bo zlo, ki so ga utrpela staroselska ljudstva, danes v svarilo, da skrbi za družino in njene pravice ne bi odrinili na stranski tir v imenu morebitnih proizvodnih potreb in interesov posameznikov.«

FOTO: Vatican Media

Papež je v dolgem nagovoru med srečanjem s premierjem Trudeaujem kritično ocenil tudi neenakomerno porazdelitev bogastva. »Sramota je, da blaginja, ki jo ustvarja gospodarski razvoj, ne koristi vsem delom družbe,« je dejal Frančišek. To velja tudi za Kanado, ki veliko pozornosti namenja socialnemu varstvu, je dodal in poudaril, da je revščina velika, predvsem med staroselskimi ljudstvi. To pogosto spremljajo tudi drugi »negativni kazatelji«, kot so nižja stopnja izobrazbe ter težji dostop do stanovanj in zdravstvenega varstva.

FOTO: Vatican Media

Pogovor s predstavniki staroselcev

Po prihodu v Quebec je Frančiška na vljudnostni obisk sprejela generalna guvernerka Mary Simon, ki je pripadnica staroselskega ljudstva Inuitov. Papež se je nato srečal s predsednikom vlade Trudeaujem in se z njim pogovarjal okoli pol ure. Na zasebnem srečanju se je znova sestal z voditelji staroselskih ljudstev.

Papež je od kanadskih staroselcev v dar prejel štiri peresa, ki po njihovem izročilu ne predstavljajo le štirih smeri neba, ampak tudi tradicionalni obred očiščevanja duše.

Zaradi zamude letala s predstavniki staroselskih prebivalcev, ki so pripotovali v Quebec, se je program začel uro pozneje, kot je bilo načrtovano. Pred uradnimi nagovori so se spomnili otrok, ki so umrli med bivanjem v internatskih šolah. Inuiti so pri tradicionalnem obredu prižgali svetilko, da bi v prostor vstopili svetloba in toplota. Drug predstavnik staroselcev, ki je pred papeža na invalidskem vozičku stopil s svojo hoduljo, je voditelju vesoljne Cerkve podaril štiri peresa, ki po njihovem izročilu ne predstavljajo le štirih smeri neba, ampak tudi tradicionalni obred očiščevanja duše.

FOTO: Vatican Media

Danes maša v romarskem središču sv. Ane

V Quebecu se je papež znašel na kraju, kjer se je v Kanadi začel kolonializem. Iz severnoameriške »Nove Francije« so katoliški misijonarji prihajali v »Novi svet«. Redovniki, kot so frančiškani, uršulinke in malteški vitezi, so ustanavljali šole, bolnišnice in odpirali semenišča.

Francosko govoreča provinca je še danes trdnjava kanadskih katoličanov. Frančiškovo pot z letališča v mesto so ob cesti spremljali številni ljudje, ki so mahali z vatikanskimi zastavami.

Papež se bo jutri srečal še z drugo skupino nekdanjih gojencev internatskih šol in s staroselskimi starešinami.

Papež Frančišek bo danes obhajal slovesno bogoslužje v kraju Sainte-Anne-de-Beaupre, 30 kilometrov severozahodno od Quebeca. Romarski kraj ob Reki svetega Lovrenca velja za najstarejšega v Severni Ameriki. Po bogoslužju se bo papež v quebeški stolnici srečal s kanadskimi škofi, duhovniki, redovniki in drugimi cerkvenimi sodelavci.

Ob koncu šestdnevnega obiska v Kanadi bo papež jutri odpotoval še v Iqaluit ob Arktičnem oceanu, kjer se bo srečal še z nekaterimi nekdanjimi gojenci internatskih šol. Na programu je tudi srečanje z mladimi in staroselskimi starešinami.