Papež v postni poslanici: prisluhnimo zgodbam pomoči potrebnih
Papež v postni poslanici: prisluhnimo zgodbam pomoči potrebnih
Bog namreč govori tudi po »naših bratih in sestrah, predvsem v obrazih in zgodbah tistih, ki potrebujejo pomoč«, je sveti oče zapisal v letošnji poslanici za postni čas, ki so jo v Vatikanu objavili minuli konec tedna. Post se letos začenja 22. februarja.
Papež obenem vernike spodbuja, naj ne dopustijo, da bi Božja beseda, »ki nam jo Cerkev podarja v bogoslužje«, postala prazna, poroča avstrijski Kathpress. Svetopisemska besedila bogoslužja vsakega dne lahko beremo »tudi s pomočjo interneta«, spominja 86-letni cerkveni voditelj.
Papež Frančišek v letošnji postni poslanici poziva k novemu premisleku o postnem času v procesu sinodalne poti.
S pepelnično sredo katoličani začenjamo 40-dnevno obdobje priprave na veliko noč. To obdobje tradicionalno zaznamujeta odrekanje in premišljevanje, papež pa ob tej priložnosti vsako leto objavi poslanico. Letošnjo je naslovil »Postna askeza, sinodalna pot«, v besedilu pa poziva k novemu premisleku o postnem času v procesu sinodalne poti, trenutnem posvetovalnem obdobju v Katoliški cerkvi. Odložiti moramo povprečnost in nečimrnost ter se podati na strmo pot, ki zahteva napor, žrtvovanje in zbranost, je pojasnil cerkveni voditelj. Po papeževih besedah sta postna askeza in sinodalna pot obe usmerjeni k preobrazbi »tako na osebni kot na cerkveni ravni«.
Po papeževih besedah moramo najprej poslušati Jezusa, kar storimo z branjem Svetega pisma, pa tudi »s poslušanjem naših bratov in sester v Cerkvi, s tem vzajemnim poslušanjem, ki je v nekaterih fazah glavni cilj, vedno pa ostaja nepogrešljiv v metodi in slogu sinodalne Cerkve,« kot je zapisal Frančišek.
Sinodalno potovanje »ne sme vzbujati lažnega upanja, da smo prispeli, ko nam Bog podari milost nekaterih močnih skupnostnih izkušenj«.
V nadaljevanju je katoličane pozval, naj »ne iščejo zatočišča v religioznosti, ki je sestavljena le iz izrednih dogodkov in presunljivih doživetij, ker se bojijo soočiti z resničnostjo z njenimi vsakdanjimi težavami, stiskami in protislovji«. Sinodalno potovanje »ne sme vzbujati lažnega upanja, da smo prispeli, ko nam Bog podari milost nekaterih močnih skupnostnih izkušenj«, piše papež Frančišek. Sodelujoči se morajo vedno znova »spustiti na določeno raven« in si prizadevati za sinodalnost v vsakdanjem življenju svojih občestev.