Pred odhodom s Papue se je zjutraj srečal še z mladimi Papuanci na stadionu Sir John Guise v prestolnici Port Moresby. Po poslovilni slovesnosti na tamkajšnjem mednarodnem letališču je poletel proti Vzhodnem Timorju, kjer ga je uradno sprejel timorski predsednik Nicolau Lobato.

Navdušen pozdrav mladim Papuancem. FOTO: Vatican Media

Jezik ljubezni in služenja

Na srečanju z mladimi Papuanci je papež zbrane spodbudil, naj v življenju udejanjajo »jezik ljubezni in služenja«, poročajo vatikanski mediji. Kot že večkrat se je Frančišek tudi v družbi mladih odpovedal pripravljenemu nagovoru in se vključil v dialog s svojimi gostitelji. Na stadionu se je zbralo okoli 10.000 mladih. Sveti oče jim je položil na srce: »Papuanci, ki govorite več kot 800 jezikov, imate skupni jezik: jezik ljubezni in služenja.«

Mladi na Papui Novi Gvineji se soočajo z različnimi izzivi: med njimi so udejanjanje krščanskih vrednot v družini in družbi, omejene možnosti za rast in razvoj ter frustracije, ki izhajajo iz neizpolnjenih pričakovanj družbe, vlade in celo Cerkve.

Po pisanem pozdravnem plesu skupine mladih, oblečenih v tradicionalna oblačila, je papeža pozdravil škof John Bosco Auram iz škofije Kimbe. Izpostavil je glavne izzive, s katerimi se soočajo mladi na Papui Novi Gvineji: med njimi so udejanjanje krščanskih vrednot v družini in družbi, omejene možnosti za rast in razvoj ter frustracije, ki izhajajo iz neizpolnjenih pričakovanj družbe, vlade in celo Cerkve.

Pričevanja mladih

Zatem so k papežu pristopili številni mladi in mu predstavili svoje zgodbe. Patricia Harricknen-Korpok, članica Združenja katoliških profesionalcev, je govorila o izzivih pričevanja katoliške vere in morale v družbi, na katero močno vplivajo zabavna industrija, družbena omrežja in sodobna tehnologija.

Bernadette Turmoni pozdravlja papeža Frančiška. FOTO: Vatican Media

Ryan Vulum je delil svojo težko izkušnjo iz otroštva v razbiti družini in pojasnil, kako je Cerkev postala njegovo zatočišče. Kot je dejal, se veliko mladih na Papui Novi Gvineji spopada s podobnimi izzivi, saj se težko sporazumevajo s starši, ki so ločeni ali odsotni. To po njegovih besedah pogosto vodi v zlorabo drog, nezakonite dejavnosti in izgubo upanja.

Zadnje pričevanje je predstavila Bernadette Turmoni, članica Marijine legije, ki je govorila o uničujočih učinkih zlorabe v družini na mlade: »Tisti, ki so žrtve, se počutijo neljubljene in nespoštovane, kar jih lahko privede do samomora ali pa do tega, da zapustijo svojo družino.« Bernadette je izpostavila tudi vprašanje revščine, čeprav ima Papua Nova Gvineja bogate naravne vire. Po njenih besedah veliko mladih opusti šolanje in se zateče k preprodaji drog, kraji ali beračenju.

Papež: z nasmehom upanja zrite v prihodnost

Papež je izrazil veselje, da je nekaj časa lahko preživel na Papui Novi Gvineji, deželi oceanov, gora in tropskih gozdov. Poudaril je, da je Papua mlada država, polna mladih ljudi, ki so poklicani, da »z nasmehom upanja zrejo v prihodnost«. »Hvala vam za vaše veselje, hvala, ker ste z nami delili lepoto Papue, kjer se ocean stika z nebom, kjer se rojevajo sanje in pojavljajo izzivi,« je dejal papež.

Ob koncu srečanja je mladim kot nauk priporočil svetopisemsko pripoved o babilonskem stolpu, v kateri sta predstavljena dva nasprotujoča si načina življenja in gradnje družbe: eden vodi v zmedo in razdor, drugi pa spodbuja sožitje prek srečanja z Bogom in soljudmi.

Pozdrav za papeža Frančiška v Diliju. FOTO: Vatican Media

Slovo od Papue, sprejem na Vzhodnem Timorju

Po srečanju z mladimi je papeževo letalo z mednarodnega letališča v Port Moresbyju poletelo proti Diliju, kamor je Frančišek prispel okoli 14. ure po krajevnem času. Vzhodni Timor je tretja postaja papeževega apostolskega potovanja v Azijo in Oceanijo in edina država na tokratnem programu, kjer katoličani predstavljajo veliko večino prebivalstva.

Na letališki ploščadi so svetega očeta pričakali timorski predsednik José Manuel Ramos-Horta in predsednik vlade Xanana Gusmao z delegacijami ter skupina 14 ljudi v tradicionalnih oblačilih, ki so predstavljali 14 upravnih enot v državi. Dve dekleti sta papežu izročili tradicionalni timorski šal, ki sta mu ga obesili okoli vratu, papež pa ga je nato ponosno nosil do konca slovesnosti.

Množica navdušenih Timorcev na poti do nunciature

Papež se je v papamobilu odpeljal na apostolsko nunciaturo v Diliju, med potjo pa ga je na ulicah pozdravljalo na tisoče ljudi, ki so navdušeno mahali z vatikanskimi zastavicami. Zvečer po krajevnem času je predvidena uradna pozdravna slovesnost v predsedniški palači, kjer bo papež nagovoril predstavnike timorskih oblasti.

Vzhodni Timor je obiskal tudi Janez Pavel II.: tja je potoval 12. oktobra 1989.

Drugi papežev obisk na Vzhodnem Timorju

Kot spominjajo pri vatikanskih medijih, je Frančišek drugi papež, ki je obiskal Vzhodni Timor: Janez Pavel II. je tja potoval 12. oktobra 1989 med indonezijsko okupacijo. Frančišek je obenem prvi voditelj Katoliške cerkve na obisku na Vzhodnem Timorju, odkar je ta azijski polotoški narod leta 2002 postal neodvisen.

Logo papeževega obiska na Vzhodnem Timorju. FOTO: Vatican Media

Osrednja tema tokratnega obiska, »Naj bo vaša vera vaša kultura«, poudarja pomen katoliške vere za timorsko ljudstvo, ki ga je Cerkev ves čas dejavno podpirala med bojem za svobodo izpod indonezijske oblasti. Eden od vrhuncev papeževega obiska bo torkova maša v Diliju, ki se je bo po pričakovanjih udeležilo okoli 700.000 ljudi, tudi iz sosednjih Indonezije in Avstralije.

Čestitke za neodvisnost

V nagovoru med srečanjem s predstavniki oblasti, civilne družbe in diplomatskega zbora v dvorani predsedniške palače je papež tihooceanski državi Vzhodni Timor, ki jo je nekdaj zasedala Indonezija, najprej izrekel iskrene čestitke za neodvisnost. Spomnil je, kako je »država doživela pretrese in nasilje, ki se pogosto pojavijo, ko je ljudstvo na pragu popolne neodvisnosti, njegovo prizadevanje za samostojnost pa ni priznano ali je ovirano«, vendar je po tej preizkušnji »končno nastopila zora miru in svobode«.

Prisrčen sprejem na Vzhodnem Timorju. FOTO: Vatican Media

To vključuje tudi spravo s prebivalci sosednje pretežne muslimanske države Indonezije, je poudaril sveti oče, in ob tem izrekel pohvalo Vzhodnemu Timorju, ker je leta 2022 podpisal izjavo o človeškem bratstvu iz Abu Dabija, v kateri muslimani in kristjani izražajo skupno odgovornost za mir in razvoj.

Mala država Vzhodni Timor, nekoč portugalska kolonija s skoraj izključno katoliškim prebivalstvom, se je v letih med 1975 in 2002 borila za neodvisnost od velike sosede Indonezije, včasih tudi s silo.

Mala država Vzhodni Timor, nekoč portugalska kolonija s skoraj izključno katoliškim prebivalstvom, se je v letih med 1975 in 2002 borila za neodvisnost od velike sosede Indonezije, včasih tudi s silo. Papež je zbrane gostitelje nagovoril v španščini, ki jo razumejo tudi številni portugalsko govoreči prebivalci.

Papež Frančišek in timorski predsednik Josè Manuel Ramos-Horta . FOTO: Vatican Media

Glede notranjega razvoja Vzhodnega Timorja je papež pozval, naj pristojni z dolgoročno politiko odpravijo »družbene kuge«, kot so revščina, nerazvitost, brezposelnost, alkoholizem, zloraba otrok in kriminal mladih. Cilj naj bo zagotoviti, da bi državo v iskanju boljše prihodnosti zapustilo manj ljudi kot doslej. Ker je 65 odstotkov prebivalcev Vzhodnega Timorja mlajših od 30 let, je najpomembnejše izobraževanje: to mora v središče postaviti otroke in mlade ter okrepiti njihovo dostojanstvo.