V prvem pogovoru za medije po smrti zaslužnega papeža Benedikta XVI. 31. decembra lani je Frančišek med drugim spregovoril o svojem zdravju, kritikih in naslednji fazi svojega pontifikata, ki marca obeležuje 10. obletnico: tokrat prvič brez Benediktove »sence« iz ozadja. Odgovarjal je tudi na vprašanja o p. Marku Ivanu Rupniku.

»Dobrega zdravja sem. Za svoja leta povsem običajno,« je za agencijo AP dejal 86-letni cerkveni voditelj, ob tem pa vendarle razkril, da se mu ponavlja divertikuloza oziroma izbokline v črevesni steni. Frančišku so leta 2021 odstranili 33 centimetrov debelega črevesa zaradi vnetja, ki je po navedbah Vatikana povzročilo zoženje debelega črevesa.

Morda bom jutri umrl, vendar je vse pod nadzorom. Sem dobrega zdravja.

Dodal je še, da se je rahel zlom kosti v kolenu, ki je nastal ob padcu, po laserski in magnetni terapiji zacelil brez operacije. »Morda bom jutri umrl, vendar je vse pod nadzorom. Sem dobrega zdravja,« je s svojim značilnim hudomušnim smislom za humor povedal v pogovoru za Associated Press.

Ugibanja o Frančiškovem zdravju in prihodnosti njegovega pontifikata so se povečala po smrti Benedikta XVI., čigar odstop leta 2013 je pomenil prelomnico za Katoliško cerkev, saj je bil prvi Petrov naslednik v zadnjih šestih stoletjih, ki se je na tem položaju upokojil.

Papež Frančišek se s svojimi sogovorniki rad pošali. FOTO: Reuters/arhiv Družine

Papež si želi kritike v obraz

Po mnenju nekaterih komentatorjev bo Frančišek zdaj, ko ni več Benedikta, ki je v Vatikanu dočakal skoraj desetletno upokojitev, lahko svobodneje odločal o svojem položaju. Drugi menijo, da je z Benediktovo smrtjo konec »miru«, ki je doslej vladal v Cerkvi, in da je Frančišek zdaj še bolj izpostavljen kritikam, saj nima Benediktovega vpliva, ki je znal »brzdati konservativne katoliške skrajneže«.

Edino, kar prosim, je to, da mi kritiko izrečejo v obraz, saj le tako vsi rastemo, ali ne?

Frančišek v pogovoru priznava, da so se razmere dejansko malce zaostrile, vendar tudi na tem področju ohranja svoj značilni optimizem: »Tega ne bi povezoval z Benediktom, povezano je z 'obrabljenostjo' moje desetletne vlade,« je Frančišek komentiral svoje papeževanje. Sprva so njegovo izvolitev sprejeli z občutkom »presenečenja« nad papežem iz Latinske Amerike, nato pa je prišlo nelagodje, »ko so začeli opažati moje pomanjkljivosti, ki jim nikakor niso bile všeč«, je pojasnil sveti oče. »Edino, kar prosim,« je izpostavil, »je to, da mi kritiko izrečejo v obraz, saj le tako vsi rastemo, ali ne?«

Benedikt XVI. je bil »gospod«

Zaslužnega papeža Benedikta je Frančišek označil za »resničnega gospoda« in o njegovi smrti dejal: »Izgubil sem očeta.« Kot je pojasnil, je njegova navzočnost zanj pomenila določeno varnost: »Če sem imel kakršne koli dvome glede česar koli, sem prosil za avtomobil, se zapeljal do samostana in ga prosil za nasvet,« je dejal o svojih obiskih pri Benediktu XVI. v nekdanjem samostanu v Vatikanskih vrtovih. S smrtjo zaslužnega papeža je »izgubil dobrega sopotnika«.

Tudi Frančišek bi v določenih okoliščinah razmislil o umiku s papeškega položaja, v primeru odstopa pa bi se imenoval »zaslužni rimski škof« in bi živel v domu za upokojene duhovnike v rimski škofiji.

Nekateri kardinali in kanonisti so dejali, da mora Vatikan izdati predpise, ki bodo urejali prihodnje papeške upokojitve, da bi odpravili nekaj manjših ovir, ki so se pojavile med Benediktovo nepričakovano dolgo upokojitvijo: zaslužni papež je namreč ostal referenčna točka za nekatere konservativce in tradicionaliste, ki niso hoteli priznati Frančiškove legitimnosti. Od imena, ki ga je Benedikt izbral (zaslužni papež), do (belega) talarja, ki ga je nosil, in njegovih občasnih javnih pripomb (o duhovniškem celibatu in spolnih zlorabah) so ti komentatorji mnenja, da bi morali predpisi zaradi edinosti Cerkve jasno določati, da je v Cerkvi samo en papež na vodilnem položaju.

Frančišek je v pogovoru priznal, da mu izdaja takšnih predpisov sploh ni prišla na misel: »Resnico vam govorim,« je zatrdil in dodal, da Vatikan potrebuje več izkušenj s papeškimi upokojitvami, preden se jih uradno loti »urejati ali uravnavati«. Po mnenju svetega očeta je Benedikt »odprl vrata« prihodnjim odstopom: tudi Frančišek bi v določenih okoliščinah sam razmislil o umiku s papeškega položaja, v primeru odstopa pa bi se imenoval »zaslužni rimski škof« in bi živel v domu za upokojene duhovnike v rimski škofiji.

Papež pogosto spregovori za medije. FOTO: Reuters/arhiv Družine

Benediktova smrt ni spremenila Frančiškovih načrtov

Benediktova odločitev, da bo živel v preurejenem samostanu v Vatikanskih vrtovih, je bila po Frančiškovem mnenju »dobra vmesna rešitev«, toda »prihodnji upokojeni papeži bodo morda želeli ravnati drugače«. Benedikt je bil namreč kot papež še vedno na nek način »zasužnjen«, ugotavlja Frančišek: »Zasužnjen z vizijo papeža, s sistemom. 'Suženj' v dobrem pomenu besede: v tem, da ni bil povsem svoboden, saj si je želel vrnitve v rodno Nemčijo, kjer bi še naprej preučeval teologijo.«

Papež Frančišek si želi odpraviti predstavo o papeštvu kot o nekakšni igri oblasti ali o papeškem »dvoru«.

Po mnenju nekaterih opazovalcev je Benediktova smrt odpravila glavno oviro za Frančiškov odstop, saj možnost dveh upokojenih papežev resnično ni mogla priti v poštev. Toda, tako papež Frančišek, Benediktova smrt ni spremenila njegovih načrtov: »Niti na misel mi ni prišlo, da bi napisal oporoko,« je zaupal časnikarjem agencije Associated Press.

Kar se tiče njegove bližnje prihodnosti, je Frančišek izpostavil svojo vlogo »rimskega škofa« v nasprotju s papeštvom in o svojih načrtih dejal: »Še naprej bom škof, rimski škof v občestvu z vsemi škofi vesoljne Cerkve.« Kot je dejal, si želi odpraviti predstavo o papeštvu kot o nekakšni igri oblasti ali o papeškem »dvoru«.

Kritika pripomore k rasti

Frančišek se je dotaknil tudi kritik kardinalov in škofov, ki so v tednih po Benediktovi smrti izbruhnile v javnost, in dejal, da so malce neprijetne – »kot nadležen izpuščaj« -, vendar je to bolje, kot če bi jih zadrževali zase: »Ljudje raje vidijo, da zaradi ljubega miru kritik ne bi bilo, jaz pa raje vidim, da se to počne, saj to pomeni, da obstaja svoboda govora.« Če ne bi bilo tako, je prepričan papež, bi nastala »diktatura distance, ko je cesar vsem na očeh in mu nihče ne sme ničesar povedati. Ne, naj govorijo, kajti … kritika pripomore k rasti in izboljšanju določenih stvari.«

Prvo salvo v valu napadov po Benediktovi smrti je izstrelil dolgoletni osebni tajnik zaslužnega papeža nadškof Georg Gänswein.

Prvo salvo v valu napadov je izstrelil Benediktov dolgoletni osebni tajnik nadškof Georg Gänswein, ki je v spominih, objavljenih v dneh po Benediktovem pogrebu, razkril nekatera nesoglasja, ki so se nabrala v zadnjih desetih letih.

V enem od najbolj »eksplozivnih« delov je Gänswein razkril, kako je Benedikt ob prebiranju vatikanskega dnevnika L'Osservatore Romano izvedel, da je Frančišek spremenil eno najpomembnejših bogoslužnih odločitev nekdanjega papeža in znova uvedel stroge omejitve pri obhajanju tradicionalnega latinskega bogoslužja.

Prijateljstvo kljub razlikam: kardinal Pell in papež Frančišek. FOTO: Vatican Media

Kardinal Pell je bil »odličen človek«

Nekaj dni pozneje je Vatikan pretresla smrt kardinala Georgea Pella, ki je prav tako veljal za odločnega varuha »konservativne trdnjave«, in razkritje, da je bil prav Pell avtor Frančišku nenaklonjenega memoranduma, ki je lani zaokrožil po Vatikanu, v katerem je bil Frančiškov pontifikat označen kot »nesreča« in »katastrofa«. V memorandumu so bile naštete vse težave v Vatikanu, ki naj bi se pojavile med Frančiškovim pontifikatom, od negotovih financ do njegovega sloga pridiganja, in natančno navedene točke, kaj bi moral storiti prihodnji papež, da bi te težave odpravil.

Frančišek Pellove kritike priznava, vendar pokojnega avstralskega kardinala kljub temu pohvali: kot prvi minister za gospodarstvo je bil njegova »desna roka« pri reformi vatikanskih financ. »Čeprav pravijo, da me je kritiziral, se mi to ne zdi problematično, vso pravico je imel. Kritika je človekova pravica,« je dejal Frančišek in dodal, da je bil kardinal Pell »odličen, zares odličen človek«.

Katoliška cerkev istospolno usmerjenost obravnava kot greh, vendar tega ne smemo enačiti z zločinom.

Istospolna usmerjenost ni zločin

Papež Frančišek je v pogovoru za AP izrekel tudi kritiko kriminalizacije istospolne usmerjenosti in zatrdil, da »biti homoseksualec ni zločin«. Zakoni, ki kriminalizirajo istospolno usmerjenost, so po papeževem mnenju »krivični« in Katoliška cerkev si mora prizadevati za odpravo takšnih zakonov. Obenem je priznal, da obstajajo tudi katoliški škofje, ki podpirajo takšne zakone, pa tudi diskriminacijo oseb LGBTQ. Kot je dejal, bi ti škofje morali iti skozi proces spreobrnjenja »in dopustiti, da tudi prek njih te osebe objame nežnost, kot jo ima Bog za vsakega od nas«.

Čeprav Katoliška cerkev istospolno usmerjenost obravnava kot greh, pa tega ne smemo enačiti z zločinom, to moramo nujno razlikovati, tako papež. Prav tako je greh, če zanemarjamo zapoved ljubezni do bližnjega. V Cerkvi morajo biti istospolno usmerjeni dobrodošli in spoštovani. »Vsi smo Božji otroci in Bog nas ljubi takšne, kot smo, pa tudi zaradi moči, s katero se vsak od nas bori za svoje dostojanstvo,« je sklenil papež Frančišek.