Sveti oče je v nagovoru odločno zavrnil obtožbe, da Cerkev tovrstne socialne projekte izvaja in upravlja zaradi lastnih interesov. Skrb za druge ni sredstvo za pridobivanje drugih na svojo stran, je poudaril papež med odprtjem omenjene ustanove v mongolski prestolnici«: »Kristjani prepoznajo tiste, ki so v stiski, in storijo, kar lahko, da bi olajšali njihovo trpljenje, saj v njih vidijo Jezusa.«

Pravi napredek narodov se meri po njihovi sposobnosti, da poskrbijo za zdravje, izobraževanje in celostni razvoj vseh ljudi.

Frančišek je izpostavil pomen prostovoljnega dela v socialnih ustanovah. Tudi v visoko tehnološko razvitih družbah z visokim življenjskim standardom samo sistem socialnega varstva ne zadošča za zagotavljanje vseh storitev za državljane, če poleg tega ne obstajajo množice prostovoljcev, ki iz ljubezni do drugih dajo na razpolago svoj čas, znanje in sredstva, tako papež. Pravi napredek narodov pa se meri po njihovi sposobnosti, da poskrbijo za zdravje, izobraževanje in celostni razvoj vseh ljudi.

Dom usmiljenja ... kraj, kjer ljudje različnih veroizpovedi in celo neverujoči združujejo svoja prizadevanja s krajevnimi katoličani, da bi sočutno pomagali mnogim bratom in sestram.

Papež je k sodelovanju spodbudil tudi ljudi z nižjimi dohodki: »Skoraj vedno so običajni ljudje tisti, ki darujejo svoj čas, znanje in srce, da bi skrbeli za druge.« Zaposlovanje plačanega osebja in vlaganje v velike ustanove namreč ni edini način skrbi za druge, je pojasnil cerkveni voditelj: »Dom usmiljenja si predstavljam kot kraj, kjer ljudje različnih veroizpovedi in celo neverujoči združujejo svoja prizadevanja s krajevnimi katoličani, da bi sočutno pomagali mnogim bratom in sestram.«

»Dom usmiljenja« v Ulan Batorju zagotavlja začasno nastanitev za pomoči potrebne ter zdravstveno oskrbo za brezdomce in žrtve nasilja v družini. Blagoslov doma je bil zadnja točka na papeževem programu tokratnega potovanja: sveti oče se je zatem odpravil na letališče in je trenutno na poti proti Rimu.

Darovi ob slovesu: zlat kelih in kip sv. Jožefa

Zadnji dan obiska v Monogliji je papež zasebno obhajal sveto mašo na apostolski prefekturi v Ulan Batorju. Ob slovesu se je iskreno zahvalil osebju in kardinalu Giorgiu Marengu, apostolskemu prefektu v Mongoliji, ki je svetega očeta spremljal ves čas njegovega obiska.

Papež je kardinalu Marengu v znamenje svoje hvaležnosti podaril zlat kelih, v znamenje svoje očetovske skrbi za tamkajšnjo katoliško skupnost pa je apostolski prefekturi podaril kip svetega Jožefa.

Frančišek je prvi papež, ki je obiskal Mongolijo.

Vatikanski tiskovni urad je v sporočilu za javnost zapisal, da kip prikazuje svetnika kot tihega varuha našega Gospoda: »Sveti Jožef z levo roko podpira malega Odrešenika, ki blagoslavlja svet, medtem ko z desno roko drži palico, na kateri so, kot poročajo apokrifni spisi, čudežno zacvetele lilije v času, ko so morali duhovniki jeruzalemskega templja med neporočenimi potomci Judovega plemena izbrati Marijinega moža.«

Frančišek je prvi papež, ki je obiskal Mongolijo. V tej celinski državi med Kitajsko in Rusijo je v zadnjih dneh večkrat pozval k miru v svetu in predstavnike drugih religij povabil k dialogu. Kitajski, s katero Sveti sedež nima diplomatskih odnosov, je ob prihodu v Mongolijo poslal prijateljske pozdrave. Katoliška skupnost v Mongoliji šteje okoli 1.400 vernikov.