Po petkovem popoldanskem sprejemu se je sveti oče odpravil na marijansko molitev s škofi, duhovniki, rektorji, diakoni, bogoslovci in posvečenimi osebami v baziliki Naše Gospe varuhinje v Marseillu, ki jo je uvedel z nagovorom zbranim, v katerem je izpostavil, da so duhovniki in posvečene osebe poklicani pomagati ljudem začutiti Kristusov pogled in hkrati prinašati Jezusu pogled bratov.

Odprimo vrata cerkva in župnišč, zlasti pa vrata srca

»Ob prihodu v Marseille sem se pridružili sv. Tereziji Deteta Jezusa, sv. Karlu de Foucauldu, sv. Janezu Pavlu II. in številnim drugim velikim osebnostim, ki so prišli sem kot romarji izročiti se Naši Gospe varuhinji,« je uvodoma dejal Frančišek in nato izpostavil sočutje: »Biti sočutni pomeni biti blizu in nežni. Odprimo vrata cerkva in župnišč, zlasti pa vrata srca, da bi s svojo krotkostjo, prijaznostjo in sprejemanjem kazali obličje našega Gospoda.«

Srečanje papeža Frančiška in francoskega predsednika Emmanuela Macrona. FOTO: Vatican Media

Odpuščanje in velikodušnost

Duhovnike je prosil, naj pri zakramentu sprave vselej odpuščajo in naj bodo velikodušni, kot je Bog velikodušen do nas. »In bodite blizu vsem, sploh slabotnim in prikrajšanim, trpečim pa naj nikdar ne manjka vaša pozorna in diskretna bližina. Tako bodo v njih in v vas rasli vera, ki poživlja sedanjost, upanje, ki odpira za prihodnost, in ljubezen, ki traja večno,« je še poudaril papež.

Pomagati ljudem, ki se znajdejo v nevarnosti, da utonejo v morju

V petek zvečer se je z verskimi voditelji ustavil pred spominskim obeležjem, posvečenim umrlim na morju in vsem žrtvam ilegalne migracije, v Marseillu in podčrtal, da je človeška dolžnost pomagati ljudem, ki se znajdejo v nevarnosti, da utonejo v morju. Prisotni so bili tudi predstavniki ustanov, ki se posvečajo migrantom in pomorščakom, medverskemu dialogu in karitativnosti.

So obrazi in zgodbe, so zlomljena življenja in sesute sanje

»Nikar se ne navadimo obravnavati brodolomov kot črne kronike, smrtnih žrtev na morju pa kot številk. Ne, so imena in priimki, so obrazi in zgodbe, so zlomljena življenja in sesute sanje. Tu mislim na številne sestre in brate, utopljene v strahu, skupaj z upi, ki so jih nosili v svojih srcih. Ob takšnih dramah niso potrebne besede, temveč dejanja, še pred tem pa človečnost: tišina, jok, sočutje in molitev.«

Čudovito morje postaja ogromno pokopališče

Sveti oče je nadaljeval, da preveč oseb na begu pred konflikti, revščino in okoljskimi nesrečami v valovih Sredozemskega morja najde dokončno zavrnitev lastnega iskanja boljše prihodnost, »to čudovito morje« pa postaja ogromno pokopališče, na katerem so številni prikrajšani celo za pravico do groba.

Premagati paralizo strahu in brezbrižnosti

»Ne moremo pristati na to, da se s človeškimi bitji ravna kot s trgovskim blagom; ne moremo več gledati tragedij brodolomov, ki jih povzročata kruto trgovanje in fanatizem brezbrižnosti. Blagoslovljeni bomo, če bomo na kopnem in morju znali poskrbeti za najslabotnejše, premagati paralizo strahu in brezbrižnosti, ki z žametnimi rokavicami obsoja na smrt,« je poudaril Frančišek.

Ogledalo sveta

Danes dopoldne pa se je udeležil še sklepnega zasedanja »Sredozemskih srečanj« in nagovoril kakih 900 udeležencev, ob začetku pa ga je pozdravil tudi francoski predsednik Emmanuel Macron z ženo. Papež je verske voditelje in civilne oblasti spodbudil k prizadevanju, da bo sredozemska regija, ki je »ogledalo sveta« in nosi v sebi globalno poklicanost k bratstvu, »ki je edini način za preprečevanje in premagovanje konfliktov«, postala temelj miru v svetu.

Morje, pristanišče in svetilnik

Sveti oče je več kot 120 predstavnikom Cerkva in mladih z različnih koncev Sredozemskega morja izpostavil tri vidike, značilne za Marseille, »mozaik upanja s svojo izjemno večkulturno in večetično tradicijo, ki odseva številne civilizacije Sredozemlja«: morje, pristanišče in svetilnik. »To križišče severa in juga, vzhoda in zahoda spodbuja, da se razklanosti konfliktov zoperstavimo s sobivanjem razlik.«

Laboratorij miru

»Sredi današnjega morja konfliktov smo tukaj, da Sredozemlju zagotovimo, da spet lahko postane laboratorij miru. Kajti to je njegovo poslanstvo: biti kraj srečevanja različnih držav in realnosti na podlagi človečnosti, ki si jo vsi delimo, in ne na podlagi nasprotujočih si ideologij,« je opozoril papež Frančišek.

Prisluhniti kriku revnih

Da bi Sredozemlje spet postalo laboratorij miru v svetu, sredi »morja konfliktov in vojskujočih se nacionalizmov«, pa mora prisluhniti kriku revnih – kakor Kristus na bregovih Galilejskega morja. Od tam pa je treba, tako papež, začeti znova: od pogosto tihega krika najmanjših med nami, ki pa niso številke, temveč obrazi.

Obravnavanje revnih kot bratov in sester, ne pa kot problemov

»Sprememba smeri v naših skupnostih pa je v obravnavanju revnih kot bratov in sester, katerih zgodbe poznamo, ne pa kot problemov; je v tem, da jih sprejmemo in ne skrivamo; pri njihovem vključevanju in ne izgonu; v tem, da jim damo dostojanstvo,« je dodal.

Zmanjšanje skrbi za najranljivejše

Prepričan je, da je dejansko družbeno zlo zmanjšanje skrbi za najranljivejše: mlade, ki so lahek plen kriminala, prestrašene družine, ostarele, nerojene otroke, trpeče zaradi krivic in nasilja v Afriki in na Bližnjem vzhodu, vključno s kristjani, ki bežijo pred preganjanjem, in migranti, ki izgubijo življenje, ko skušajo prečkati Mare Nostrum, ki je postal pokopališče dostojanstva.

Vrata vere

Po njegovem glavno merilo ne sme biti ohranitev lastne blaginje, temveč varovanje človekovega dostojanstva, pri čemer »rešitev ni v zavračanju, temveč v zagotavljanju zadostnega števila legalnih vstopov migrantov, v sodelovanju z državami, od koder prihajajo«. Ker je Marseille tudi »vrata vere«, je Frančišek opozoril še na dolžnost kristjanov, da pričajo o Gospodovi naklonjenosti ubogim ter evangeliju ljubezni in bratstva.

Mladi kot luč, ki kaže pot prihodnosti v Sredozemlju

Obenem je predlagal še razmislek o smotrnosti Sredozemske škofovske konference, opozoril na vlogo mladih, ki so »luč, ki kaže pot prihodnosti v Sredozemlju«, in poudaril ključen pomen izobraževanja, ki pomaga premagovati predsodke. »Bodite morje dobrega in se v solidarnosti in sodelovanju soočajte z revščino današnjega časa; bodite gostoljubno pristanišče, ki sprejema vse, ki iščejo boljšo prihodnost; bodite svetilnik miru, ki bo s kulturo srečanja prebil temna brezna nasilja in vojne,« je papež zaključil nagovor.