Zato, je dejal papež, »bi rad skupaj z vami vsemi vse žrtve znova prosil za odpuščanje. Bolečina in sram, ki ju občutimo, morata postati priložnost za kesanje: Nikoli več!« Kot poroča avstrijski Kathpress, so preživeli iz internatskih šol in drugi prizadeti, pa tudi politiki in komentatorji že nekaj časa pozivali k takšni izjavi.

FOTO: Vatican Media

Med večernicami v quebeški stolnici Naše Gospe je Frančišek znova spregovoril o vpletenosti Cerkve v kolonialno zgodovino: »Krščanska skupnost se ne sme nikoli več okužiti z idejo, da je ena kultura več vredna od druge in da je upravičeno uporabljati prisilna sredstva za uveljavitev svojih prepričanj«. S tem se je papež posredno skliceval na miselnost in obliko vladavine evropskih osvajalcev in kolonialnih sil, ki jo kritiki obravnavajo pod izrazom »nauk odkritja« (doctrine of discovery). V Kanadi so Frančiška že večkrat pozvali, naj prekliče papeške izjave iz 15. in 16. stoletja, ki so opravičevale podjarmljenje in odvzem pravic nekrščanskim staroselskim ljudstvom.

FOTO: Vatican Media

Papež je v svojem nagovoru posvaril tudi pred vplivi liberalistično-individualističnega načina razmišljanja in življenja na druge kulture, kar je označil kot »ideološko kolonizacijo«. »Ne dopustimo, da bi katera koli ideologija odtujila in zmedla sloge in načine življenja naših ljudstev ter jih poskušala zlomiti in nadvladati,« je opozoril sveti oče.

FOTO: Vatican Media

Sekularizacija je pravilna in upravičena

V luči vse večjega odvračanja vernikov tudi v tradicionalno katoliški kanadski provinci Quebec je papež v nagovoru posvaril pred napačnim razumevanjem tega pojma. Kot je poudaril, sekularizacija sama po sebi ni negativen pojav. Bog ne želi, da bi bili sužnji, temveč otroci, je zatrdil Frančišek, »ne želi odločati namesto nas in nas zatirati s sveto oblastjo v svetu, ki mu vladajo verski zakoni«. Po papeževih besedah smo ljudje ustvarjeni svobodni, Bog pa od nas zahteva, da smo »odrasle in odgovorne osebe v življenju in družbi«.

FOTO: Vatican Media

Papež se je ob tem skliceval na izjave papeža Pavla VI (1963-1978), ki je dejal, da je sekularizacija »prizadevanje, ki je po svoji naravi pravilno in upravičeno ter nikakor ni nezdružljivo z vero ali religijo«.

»Ne« sekularizmu

Nekaj drugega je po Frančiškovih besedah sekularizem, »pojmovanje življenja, ki nas popolnoma ločuje od povezave s Stvarnikom, tako da Bog postane 'odvečen in moteč dejavnik' in pojavijo se 'nove oblike ateizma'«. Kristjani, predvsem cerkveni voditelji, morajo temu nasprotovati, razločevati morajo med sekularizacijo in sekularizmom: ne smejo se ujeti v past »posredovanja napačnega sporočila«, češ da se za kritiko sekularizacije skriva hrepenenje po sakraliziranem svetu, »po družbi preteklih dni, v kateri so imeli Cerkev in njeni duhovniki večjo moč in družbeni pomen«. Po papeževih besedah je to napačen pogled.

FOTO: Vatican Media

Oznanjevanje z lastnim načinom življenja

Za oznanjevanje Cerkve je papež dejal, da je »sekularizacija izziv za našo pastoralno domišljijo«. Pomembno je, da krščansko sporočilo oznanjamo z veseljem, bolj s svojim načinom življenja kakor z besedami.

FOTO: Vatican Media

To vključuje oznanjevanje Jezusa in njegovega sporočila ter svobodno pričevanje o ljubezni do bližnjega, ne da bi kar koli pričakovali v zameno. Pomembno je tudi, da živimo skupaj kot bratje in sestre v Cerkvi za skupno dobro. To velja za škofe, duhovnike in vernike. »Smo bratje in sestre ali tekmovalci, razdeljeni na stranke?« je zbrane v quebeški stolnici vprašal papež Frančišek.

FOTO: Vatican Media