Papež Frančišek bo konec prihodnjega tedna odpotoval v Irak, državo, ki je globoko zaznamovana z vojnami in nasiljem. Kot poroča Radio Vatikan, tamkajšnja Cerkev svetega očeta pričakuje z velikim veseljem. Po besedah kardinala Leonarda Sandrija, prefekta vatikanske Kongregacije za vzhodne Cerkve, bo to potovanje veselja in prijateljstva, ki bo iraškemu narodu prineslo tolažbo in upanje.

Iračani papežev obisk med 5. in 8. marcem nestrpno pričakujejo. Frančiškovo potovanje bo prvo v zadnjem letu dni, potem ko so bili zaradi epidemije odpovedani ali preloženi vsi mednarodni obiski. Papež bo obiskal mesta Bagdad, Nadžaf, Ur, Erbil, Mosul in Karakoš. Zaradi dolgoletnih sporov, vojn in nasilja je tamkajšnje prebivalstvo skrajno izčrpano. Prihod svetega očeta predstavlja konkretno znamenje tolažbe in upanja, ne le za krščansko manjšino, ampak za ves iraški narod. Na programu obiska je namreč tudi srečanje s predstavniki drugih verskih skupnosti.

Kot je v pogovoru za Radio Vatikan povedal kardinal Sandri, si ne želi, da bi bilo papeževo potovanje v Irak prekrito s senco žalosti. To potovanje nas mora učiti o veselju, kajti papež vsemu iraškemu narodu in tamkajšnji Katoliški cerkvi prinaša oznanilo tolažbe, miru, občudovanja za vse, kar so pretrpeli; to sporočilo je posebej namenjeno kristjanom in katoličanom, tistim, ki so pričevali svojo vero vse do prelivanja krvi, škofom in pastirjem, ki so ostali z verniki, ki v vsem tem času vojne, nasilja, bombardiranja, preganjanj niso odšli: »Ostali so in služili svojim vernikom. Papežev obisk bo torej potovanje veselja, tolažbe, soudeleženosti, prijateljstva celotne Katoliške cerkve do tega ljudstva, tako kristjanov kot nekristjanov.«

Priložnost za dialog z drugimi verstvi

Potovanje papeža Frančiška bo tudi priložnost za dialog z drugimi verstvi, predvsem tamkajšnjo muslimansko skupnostjo. Prihod svetega očeta je z veliko naklonjenostjo sprejemajo tudi nekristjani. Po besedah kardinala Sandrija je papež prejel tudi povabilo iraških političnih oblasti. Kardinal je na podlagi svoje izkušnje izpostavil, da v Iraku in tudi drugih državah z muslimansko večino ni nikoli naletel na negativen odziv ali nenaklonjenost, ampak vedno le na odprtost.

Kardinal Sandri je prepričan, da lahko rečemo, kako papež v svetu predstavlja novo 'univerzalno ustavo', ki spoštuje lastno istovetnost vsake religije, če ima ta le namen graditi nov svet v miru, pravičnosti, svobodi, spoštovanju pravic človeške osebe, moškega, ženske in verske svobode, kajti vsi smo med seboj bratje in sestre. Za kardinala bo to ključna točka, ki bo pomagala razumeti, da je papeževo potovanje namenjeno tako Cerkvi, vernikom, katoličanom in kristjanom (v Iraku namreč obstajajo tudi vzhodna asirska Cerkev in pravoslavne Cerkve) kot tudi muslimanom, ki predstavljajo versko večino.

Udejanjanje Dokumenta o človeškem bratstvu

Kardinal Sandri je v nadaljevanju pogovora potrdil, da papeževo potovanje v Irak udejanja tudi nekatere vidike Dokumenta o človeškem bratstvu, ki je bil podpisan leta 2019 v Abu Dabiju. Po njegovem mnenju gre za konkreten korak od besed k dejanjem; korak, ki bo morda postal še stvarnejši, če bo papež obiskal tudi Libanon, državo, ki jo je Janez Pavel II. opisal kot »sporočilo«, Benedikt XVI. pa kot »laboratorij«: ker je namreč sporočilo miru, sporočilo skupnega življenja in dela kljub različnim verstvom; in laboratorij, ker se vse teorije o oblikovanju novega sveta lahko udejanjijo le v konkretnem vsakdanjem življenju:

»Kristjani, ki so manjšina, vsak dan živijo skupaj s tistimi, ki so večina, torej z muslimani, in morajo živeti v spoštovanju, v resnici lastne istovetnosti, ker so vsi otroci in državljani države, v kateri živijo, in ne ker so manjšina in bi lahko bili manj spoštovani ali manj zaželeni ali bi imeli manj možnosti za umestitev v družbeno življenje države.«

Papežev obisk kot priznanje zvestobe Kristusu

Ob koncu pogovora se je kardinal Sandri obrnil še na krščansko skupnost v Iraku, ki se nestrpno pripravlja na srečanje s papežem Frančiškom. Spodbudil jih je, naj z velikim veseljem pričakajo svetega očeta, saj bo to potovanje »neke vrste listina, ki vam jo bo dal papež, namenjena ljudstvu, ki je zvesto Kristusu tudi sredi največjih težav in preganjanj«.