Papež v Džakarti: prizadevajmo si za strpnost in sožitje! [FOTO, VIDEO]
Papež v Džakarti: prizadevajmo si za strpnost in sožitje! [FOTO, VIDEO]
Po pristanku v indonezijski prestolnici se je sveti oče odpravil na apostolsko nunciaturo, kjer se je srečal s skupino 40 moških, žensk, ostarelih in otrok, ki jih oskrbujejo dominikanske redovnice, jezuitska služba za begunce in Skupnost sv. Egidija. Že med potjo z letališča so ljudje na ulici navdušeno pozdravljali papeža, mu mahali z zastavicami in mu izrekali dobrodošlico.
Proti skrajništvu in nestrpnosti
V prvem uradnem nagovoru v Indoneziji se je papež zavzel za več dialoga med religijami ter proti vsem oblikam skrajništva in nestrpnosti. Prisluhnilo mu je okoli 300 voditeljev iz vrst politike, diplomacije in civilne družbe: na uradni slovesnosti v predsedniški palači so bili med drugim navzoči indonezijski predsednik Joko Widodo, ki se poslavlja z vodilnega položaja, ter člani tamkajšnje vlade in diplomatskega zbora. Papež je bodočemu predsedniku Prabowu Subiantu, ki je zmagal na nedavnih volitvah, zaželel »vse dobro za plodna prizadevanja v službi Indonezije«.
Sveti oče je v nagovoru dejal, da si Katoliška cerkev želi okrepiti medverski dialog »za spodbujanje mirnega in konstruktivnega sožitja, ki bo zagotavljalo mir in združevalo sile za premagovanje neravnovesij in bede« – te po papeževih besedah še vedno obstajajo v nekaterih delih države. Da bi premagali skupne izzive, se je treba boriti proti skrajništvu in nestrpnosti, saj ta pojava izkrivljata vero ter se poskušata uveljaviti s pomočjo prevar in nasilja.
Prizadevati si je treba za gradnjo mostov, spodbujanje dogovorov in medsebojnega sodelovanja ter združevanje moči, da bi premagali vse oblike moralne, gospodarske in družbene bede ter spodbujali mir in sožitje z namenom, da bi bilo dobro za vse.
Edinost bo mogoče doseči le, »če se vsak posameznik ne bo zavzemal le za lastne interese in ideje«, je poudaril Frančišek: prizadevati si je treba za gradnjo mostov, spodbujanje dogovorov in medsebojnega sodelovanja ter združevanje moči, da bi premagali vse oblike moralne, gospodarske in družbene bede ter spodbujali mir in sožitje z namenom, da bi bilo dobro za vse.
Pohvala za številčne družine
Papež je v nagovoru izrekel tudi pohvalo indonezijskim družinam, ki imajo veliko število otrok: v državi je razmeroma običajno, da starši sprejmejo tri, štiri, pet ali več otrok, kar se odraža tudi v povprečni starosti prebivalstva. Frančišek je Indonezijce pozval, naj nadaljujejo po tej poti in tako dajo zgled drugim državam, »kjer imajo ljudje raje psa ali mačko kakor otroka«.
Srečanje s krajevno Cerkvijo in z mladimi
Po srečanju s političnimi predstavniki se je papež zasebno srečal z jezuitsko skupnostjo v Indoneziji, sledilo je srečanje s predstavniki krajevne Cerkve, vključno s škofi, duhovniki, semeniščniki, redovniki in redovnicami, diakoni ter drugimi pastoralnimi delavci, in nato še srečanje z mladimi.
Na srečanju s predstavniki krajevne Cerkve je papež spodbudil strpen način oznanjevanja vere v državi: »Oznanjati evangelij ne pomeni vsiljevati svoje vere ali z njo nasprotovati drugim, prozelitizirati, temveč posredovati in deliti veselje ob srečanju s Kristusom.« To pa je treba »vedno početi z velikim spoštovanjem in bratsko naklonjenostjo do vseh«.
Po Frančiškovih besedah »živeti iz bratstva pomeni sprejemati drug drugega in priznavati drug drugega kot enakovrednega v naših razlikah«, ta vrednota pa je del izročila Cerkve v Indoneziji. Vidi se v »odprtosti, s katero se ukvarja z različnimi stvarnostmi, ki jo sestavljajo in obkrožajo na kulturni, etnični, družbeni in verski ravni«.
Papež je obširno spregovoril tudi o krščanski ljubezni do bližnjega: »Kot vemo, usmiljenje ni v tem, da bratom in sestram v stiski delimo miloščino in jih gledamo od zgoraj, s 'stolpa' lastne varnosti in privilegijev,« pač pa gre za to, da se »približamo drug drugemu, da se osvobodimo vsega, kar bi nam lahko preprečilo, da bi se sklonili in resnično stopili v stik s tistimi, ki so na dnu, ter jih tako dvignili in jim dali novo upanje«.
Na srečanju z mladimi, ki so del projekta »Scholas Occurentes«, je papež zbranim podal štiri smernice za mirno sobivanje in mir: stvarnost je boljša od idej, edinost je boljša od sporov, celota je boljša od dela in celota je boljša od ideje. Omenjeni globalni izobraževalni projekt, ki ga je ustanovil papež, se osredinja na vključevanje mladih v izobraževanje, umetnost in šport.
200 mladih iz indonezijske podružnice, ki prihajajo z različnih otokov, šol in veroizpovedi, je papeža pozdravilo v hiši mladih »Grha Pemuda« v Džakarti in s tem zelo nazorno pokazalo raznolikost in edinost, ki sta tako pomembni za papeža in indonezijski narod.
Frančišek je prisluhnil pričevanjem svojih gostiteljev: o izkušnjah v učiteljskem poklicu, o pomenu projekta »Scholas Occurentes« v tem delu sveta, o stvarnosti diskriminacije in ustrahovanja med mladimi. Papež je mladim položil na srce, da bi bilo »dolgočasno, če bi bili vsi enaki«: razlike lahko vodijo v vojno ali pa v dialog – izbira je naša. »Vojna je vedno poraz, toda razpravljanje s prijatelji - to je lepa stvar, zaradi katere lahko rastemo,« je pogovor z mladimi Indonezijci sklenil papež Frančišek.