Na pisti je papeža pričakal nadškof Bruslja in Mechelena, Luc Terlinden, ter delegacija verskih in civilnih oblasti, med njimi kraljevi par, kralj Filip in kraljica Matilda. Ob njih sta bili tudi častna straža in vojaška godba, ki je zaigrala himni Vatikana in Belgije, otroški pevski zbor pa je svetemu očetu zapel nekaj pozdravnih pesmi. Papež v Bruslju biva v prostorih apostolske nunciature.

Preberite tudi: Luksemburg: oče, sin, dva papeža in Marija

Prva točka današnjega programa je bil vljudnostni obisk pri kralju Filipu in kraljici Matildi na gradu Laeken, kjer se je papež sestal tudi s predsednikom belgijske vlade Alexandrom De Croojem. Sledilo je srečanje s predstavniki oblasti in civilne družbe, popoldne pa se bo Frančišek srečal še s profesorji in študenti Katoliške univerze v Leuvnu, ki obeležuje 600-letnico delovanja in sodi med vodilne teološke fakultete v svetu.

Logotip obiska v Belgiji. FOTO: Vatican Media

Logotip in geslo obiska v Belgiji: »Na poti z Upanjem«

Papežev obisk v Belgiji je v znamenju gesla »Na poti z Upanjem«. Na zgornjem delu logotipa je zemljevid države v modri barvi. Prečka ga cesta, po kateri hodijo ljudje različnih velikosti in barv, ki predstavljajo različne starosti in kulture. V središču majhne množice je papež, pod zemljevidom pa geslo obiska. To izraža povabilo, da bi hodili skupaj po poti, ki jo predstavlja zgodovina, pa tudi evangelij: pot Jezusa Kristusa, ki je naše Upanje.

Sinočnji sprejem na letališču v Bruslju. FOTO: Vatican Media

Papež civilnim oblastem: Evropa potrebuje Belgijo

Na srečanju s predstavniki civilnih oblasti je papež izpostavil položaj Belgije v središču Evrope in odločno obsodil spolne zlorabe duhovnikov kot »sramoto Cerkve«, poročajo vatikanski mediji.

Evropa potrebuje Belgijo, da bi nadaljevala po poti miru in bratstva med svojimi narodi.

Belgijo je pohvalil kot »most med celino in Britanskim otočjem, med germansko in francosko govorečimi območji, med južno in severno Evropo«. Kljub svoji majhnosti je dežela po papeževih besedah »most, ki omogoča širjenje soglasij in zmanjševanje sporov«. Evropa potrebuje Belgijo, je nadaljeval sveti oče, da jo spomni na njeno zgodovino ljudstev in kultur, stolnic in univerz, pa tudi na temnejša obdobja zgodovine, kot so vojne, kolonializem in izkoriščanja. »Evropa potrebuje Belgijo,« je ponovil papež, »da bi nadaljevala po poti miru in bratstva med svojimi narodi«.

Sveti oče je navzoče predstavnike civilnih oblasti spomnil, da »mir in sožitje nista nikoli dosežena enkrat za vselej«, temveč pomenita »dolžnost in poslanstvo, ki ju je treba vedno znova opravljati, z veliko skrbjo in potrpežljivostjo«.

S kraljem Filipom in kraljico Matildo na gradu Laeken. FOTO: Vatican Media

Vloga Cerkve

Papež je izpostavil tudi vlogo Cerkve. Odkrito je priznal, da mora Cerkev pri opravljanju svojega poslanstva prepoznati »krhkost in pomanjkljivosti svojih članov« ter »boleča protipričevanja«, ki se pojavljajo skozi zgodovino.

Molimo, naj Cerkev v sebi vedno najde moč, da bi vnašala jasnost in se nikoli ne bi prilagajala prevladujoči kulturi.

Posebej je opozoril na »tragično problematiko zlorabe otrok, ki je rana Cerkve«, obenem pa je poudaril trdno zavezanost Cerkve, da to vprašanje obravnava »s poslušanjem in spremljanjem ranjenih ter z izvajanjem preventivnega programa po vsem svetu«.

Papež je omenil tudi prakso »prisilnih posvojitev«, ki je prevladovala v sredini dvajsetega stoletja, ob tem pa dejal, da so takšnih posvojitev pogosto lotevali z dobrimi nameni. Glede tega in vsega drugega zla, ki se je dogajalo skozi zgodovino, je papež molil, »naj Cerkev v sebi vedno najde moč, da bi vnašala jasnost in se nikoli ne bi prilagajala prevladujoči kulturi, tudi kadar ta na manipulativen način izrablja vrednote, ki izhajajo iz evangelija, ter iz njega vleče nepristne zaključke, ki povzročajo trpljenje in izključevanje«.

Papež med nagovorom predstavnikom civilnih oblasti. FOTO: Vatican Media

Česa se lahko naučimo iz zgodovine

Papež je svoj nagovor sklenil z molitvijo, »da bi se voditelji narodov ob pogledu na Belgijo in njeno zgodovino lahko učili iz nje«. Molil je, da bi si politični voditelji prizadevali za mir ter vedeli, kako se »izogniti nevarnosti, sramoti in nesmiselnosti vojne«.

Zbranim je položil na srce, naj vedno prosijo za dar Upanja, ki ga omenja tudi geslo obiska, saj je to »Božji dar, ki ga nosimo v srcu«.