Po uradnem sprejemu v letalski bazi v Bahrajnu je sveti oče odšel v Kraljevo palačo Sakhir, kjer se je najprej vjudnostno srečal z bahrajnskim kraljem, sledila pa je sprejemna slovesnost in srečanje z oblastmi, civilno družbo in diplomatskim zborom.

V nagovoru zbranim je papež pozval k spodbujanju temeljnih človekovih pravic: »Mislim predvsem na pravico do življenja, na potrebo, da jo vedno zagotovimo, tudi tistim, ki so kaznovani in katerih obstoja ni mogoče odpraviti.«

Od leta 2017 je bilo v Bahrajnu v imenu smrtne kazni usmrčenih šest oseb.

Pred začetkom potovanja so aktivisti za človekove pravice zahtevali jasno izjavo cerkvenega voditelja o stanju človekovih pravic v državi. Po podatkih organizacije Human Rights Watch (HRW) je bilo v Bahrajnu od leta 2017, ko se je iztekel sedemletni moratorij na smrtno kazen, usmrčenih šest oseb, še 26 ljudi pa čaka na usmrtitev v celicah smrti.

Delavci kot sredstvo za pridobivanje denarja

Papež Frančišek je navzoče spomnil, naj »nenehno udejanjajo« bahrajnske ustavne pravice o absolutni svobodi vesti in državni zaščiti nedotakljivosti verske prakse, da bi »verska svoboda postala celovita in ne bi bila omejena zgolj na svobodo obredov«, je dejal papež. Priznati je treba enako dostojanstvo in enake možnosti »za vsako skupino in vsako osebo« ter preprečiti diskriminacijo.

Bahrajn naj postane svetilnik pri spodbujanju enakih in vedno boljših pravic in pogojev za delavce, ženske in mlade na celotnem območju.

»Izjemen gospodarski razvoj« Bahrajna je predvsem posledica priseljevanja in prispevka številnih ljudi iz različnih narodov. V mnogih krajih pa zaradi pomanjkanja delovnih mest in »preveč nečloveškega dela« ljudje niso več v središču pozornosti, temveč so, tako papež Frančišek, »skrčeni na sredstvo za pridobivanje denarja«.

Papež si želi, da bi Bahrajn postal »svetilnik« pri spodbujanju enakih in vedno boljših pravic in pogojev za delavce, ženske in mlade na celotnem območju ter hkrati zagotavljal spoštovanje in pozornost za tiste, ki se čutijo odrinjene na rob družbe, recimo migranti in zaporniki: pravi, človeški in celostni razvoj se meri predvsem s pozornostjo do njih, je poudaril papež.

»Sejalec in romar miru«

Papež je v Bahrajn prišel kot vernik, »kot kristjan, kot človek ter kot sejalec in romar miru«. Ti dnevi zaznamujejo »dragoceno etapo na poti prijateljstva«, ki se je v zadnjih letih okrepilo z različnimi islamskimi verskimi voditelji. Frančišek je pozval k skupnemu prizadevanju za mir v svetu, predvsem v Jemnu, »ki ga muči pozabljena vojna, ta pa tako kot vsaka vojna ne vodi do zmage, temveč le do grenkega poraza za vse«. »Obrnimo se proti logiki orožja in se usmerimo v nasprotno smer, tako da ogromne vojaške izdatke spremenimo v naložbe za boj proti lakoti, pomanjkanju zdravstvene oskrbe in izobrazbe,« je pozval sveti oče: »Naj utihne orožje, povsod in resnično si prizadevajmo za mir!«

Predvsem zaradi prihodnosti mladih generacij so potrebne konkretne in daljnovidne odločitve o okoljskih vprašanjih, preden bo prepozno.

Frančišek je znova pozval tudi k ukrepanju na področju okoljevarstva. »Koliko dreves je posekanih, koliko ekosistemov je uničenih, koliko morij je onesnaženih zaradi človekovega nenasitnega pohlepa,« je nagovoril zbrane v Bahrajnu. Predvsem zaradi prihodnosti mladih generacij so potrebne »konkretne in daljnovidne odločitve o okoljskih vprašanjih, preden bo prepozno«, je dejal Frančišek. Prihodnja svetovna podnebna konferenca COP27 bi morala na tem področju po njegovih besedah prinesti »korak naprej«.