Papež Benedikt XVI. je užaloščen sprejel vest o smrti nekdanjega milanskega nadškofa kardinala Carla Marie Martinija. Sveti oče je v telegramu izrazil pisno sožalje svojcem in vernikom v Milanu, telegram pa je naslovil na trenutnega kardinala te severnoitalijanske prestolnice, nadškofa Angela Scolo. ‘Ljubi brat’ Martini je Cerkvi in evangeliju ‘velikodušno služil’.

Benedikt XVI. je kardinala Martinija označil kot ‘odgovornega in modrega’ nadškofa, kot pomembnega svetopisemskega izvedenca in cenjenega vodjo Papeške univerze Gregoriane. S svojimi kompetentnimi in predanimi nagovori je kardinal Martini Cerkvi vse bolj osvetljeval krščanske spise, posebej s spodbujanjem meditacije ob svetopisemskih besedilih ("lectio divina"). Prav tako pa je kardinal svojo dolgoletno bolezen sproščeno in zaupljivo predal v Gospodove roke.

Kardinal Martini je umrl minuli petek v starosti petinosemdeset let, po dolgoletni Parkinsonovi bolezni. Bil je eden izmed cerkvenih dostojanstvenikov, ki so najmočneje zaznamovali tako italijansko kot tudi evropsko Cerkev, nekoč je celo veljal kot resni kandidat za novega papeža. Kot sogovornika so ga cenili tudi številni nekatoličani.

Od sobote dalje so bili posmrtni ostanki priljubljenega kardinala hranjeni v milanski stolnici, danes ob 16. uri pa se tam pričenja žalna slovesnost, kot je napovedal milanski nadškof kardinal Angelo Scola. Vsi včerajšnji molitveni nameni v milanski nadškofiji so bili izrečeni pokojnemu, po objavi kardinalove smrti pa so v vseh cerkvah nadškofije zadoneli žalni zvonovi. Kardinal Scola je vse družine, skupnosti, redovnike in redovnice povabil, naj se v molitvi zahvalijo za ‘dar osebnosti’ kardinala Martinija ter za njegovo dolgoletno služenje Cerkvi.

Kot je za spletno izdajo italijanskega časnika ‘Corriere della Sera’ pojasnil vodja oddelka za nevrologijo v milanskem središču za Parkinsonova obolenja, Gianni Pezzoli, je bil kardinal Martini do minulega četrtka zvečer pri polni zavesti, zatem pa se je njegovo stanje močno poslabšalo. Od kritičnega obdobja sredi letošnjega avgusta kardinal ni bil več sposoben običajnega prehranjevanja, tako kot nekdanji papež Janez Pavel II., ki je prav tako obolel za Parkinsonovo boleznijo, pa je zavračal kakršno koli obliko agresivnih terapij za podaljševanje življenja. Kardinal Martini je umrl v jezuitskem domu za ostarele Aloisianum v severnoitalijanskem mestu Gallarate.

Povezave: http://www.druzina.si/icd/spletnastran.nsf/all/F4FB81E4D8CBD933C1257A6B006D05E2?OpenDocument