Papež Frančišekje vernike pozval, naj se ne zadržujejo pri izražanju svojih negativnih čustev v molitvi. Sveto pismo nas k molitvi spodbuja – ne glede na to, kaj se skriva v našem srcu, je sveti oče dejal v današnjem rednem tedenskem video nagovoru iz knjižnice apostolske palače v Vatikanu. pred Bogom ne bi smeli ničesar »cenzurirati«.

»Besede molitve nas vodijo brez nevarnosti skozi temno dolino,« je dejal papež. Nihče od nas se ni rodil kot svetnik, zato moramo znati z Bogom deliti tudi slaba čustva – po potrebi tudi z drznimi besedami. Kajti tudi to so besede, ki so »del človeške stvarnosti«. Bolje je, da znamo bolečino ubesediti, kakor da bi jo skrivali v svojem srcu.

Ne zaničujmo ustne molitve

Frančišek je vernike tudi povabil, naj ne zaničujejo ustne molive – ki jo izgovarjajo sami ali v občestvu. Molitev srca je skrivnostna in v določenih trenutkih skrita, besedna molitev pa je vedno na voljo in je »prav tako potrebna kot ročno delo« in je nujen sestavni del krščanskega življenja, je poudaril papež. Izgovarjanje besed v molitvi lahko ljudem pomaga, da znova najdejo »okus« po veri, in lahko »prebudi še tako zaspano srce«. Besede, ki jih izgovarjamo, nas držijo za roko in nas vodijo v izkušnjo Boga. Posebno mesto ima pri tem molitev Očenaš, ki nas jo je naučil sam Jezus.

V besedni molitvi so nam lahko zgled ostareli s svojo ponižno in zvesto molitvijo, ko polglasno recitirajo molitve, ki so se jih naučili kot otroci in s šepetom napolnijo prostor v cerkvi, je poudaril sveti oče. v katehezi je spomnil tudi na priljubljeno delo Pripoved ruskega romarja, v kateri glavni junak vedno znova ponavlja isti vzklik: »Jezus Kristus, Božji Sin, Gospod, usmili se mene, grešnika!« Ta molitev na koncu postane »del njegovega diha«. Ruski romar iz omenjenega romana je s svojo vztrajnostjo lep zgled za vsakega vernika.