Podobno kot so v antični arenah nasilje in smrt nekoč opazovali kot spektakel, tudi danes mnogi spremljajo medijska poročila o vojnah in nasilju, je sveti oče dejal med sinočnjo sklepno prireditvijo ob zaključku dvodnevnega medverskega molitvenega srečanja za mir, ki ga je pred rimskim Kolosejem priredila katoliška Skupnost sv. Egidija.

Manj orožja in več hrane, manj hinavščine in več preglednosti, več pravično razdeljenih cepiv in manj nepremišljeno kupljenega orožja.

»V globalizirani družbi, ki bolečino spreminja v spektakel, pri tem pa ne kaže nobenega sočutja, moramo sočutje zgraditi mi sami,« je spodbudil Frančišek v nagovoru, ki ga je po navedbah avstijskega Kathpressa večkrat prekinil navdušen aplavz. Resničen pogum je, če prisluhnemo sočloveku, njegovo trpljenje naredimo za svoje in prepoznamo njegov obraz. Le na ta način se bomo rešili sebične miselnosti, da določene stvari »niso moj problem«. »Manj orožja in več hrane, manj hinavščine in več preglednosti, več pravično razdeljenih cepiv in manj nepremišljeno kupljenega orožja,« tako papež Frančišek.

FOTO: Vatican Media

Molitev in konkretno delovanje lahko spremenita potek zgodovine

»Prizadevajmo si v imenu miru v vsakem verskem izročilu ublažiti skušnjave skrajništva, sleherno nagnjenje, da bi na brata ali na sestro gledali kot na sovražnika,« je opozoril sveti oče. Molitev in konkretno delovanje lahko spremenita potek zgodovine: »Le pogumno! Pred seboj imamo vizijo, ki jo z nami deli še toliko mladih, toliko mož in žena dobre volje: zemlja kot skupni dom, v katerem ljudstva živijo kot bratje in sestre.«

Mlada žena iz Afganistana je v gorečem pozivu proti nasilju in zatiranju spodbudila k dialogu in strpnosti FOTO: Vatican Media

Da bi tudi sklepna slovesnot 35. medverskega molitvenega srečanja za mir Skupnosti sv. Egidija dala obraz žrtvam nasilnih sporov in spopadov, je mlada žena iz Afganistana v gorečem pozivu proti nasilju in zatiranju spodbudila k dialogu in strpnosti.

Kanclerka Merklova med nagovorom FOTO: Vatican Media

Kanclerka Merklova kot častna gostja

Kot častna gostja iz sveta politike je na sinočnji sklepni slovesnosti zbrane nagovorila nemška kanclerka Angela Merkel, ki je včerajšnji dan preživela na poslovilnem obisku v italijanski prestolnici in Vatikanu. Zbranim udeležencem srečanja je spregovorila o težavah mirovnih prizadevanj. Številni spori po vsem svetu v človeku pogosto »zasejejo dvom v sposobnost ljudi za človečnost«, je pojasnila nemška političarka in spodbudno nadaljevala: »Vendar ne smemo obupati.« Le tisti, ki išče mir, ga bo tudi našel – četudi je pot do miru izredno zahtevna.

Le tisti, ki išče mir, ga bo tudi našel – četudi je pot do miru izredno zahtevna.

Poleg Merklove so se sklepne slovesnosti molitvenega srečanja za mir udeležili tudi veliki imam univerze Al-Azhar iz Kaira, Ahmad al-Tayyeb, carigrajski ekumenski patriarh Bartolomej I., predsednik Konference evropskih rabinov Pinchas Goldschmidt, pariarh Armenske cerkve, katolikos Karekin II., ter predstavniki budizma in hinduizma.

FOTO: Vatican Media

»Trdi nauk epidemije«

Podobno kot papež je tudi veliki imam al-Tayyeb izrazil svoje razočaranje nad politiko in družbo. Ob koncu epidemije ni razvidno, »ali se ljudje resnično zavedajo potrebe, da z vero v Boga izberejo nove perspektive«. Pri proizvodnji in razdeljevanju cepiv dejansko ni bilo pravičnosti in nekatere celine so občutile resno pomanjkanje te nujno potrebne dobrine.

Doslej še ni bilo tolikšnega zavedanja, kako nujno potrebno je medsebojno sodelovanje.

Carigrajski patriarh Bartolomej I., častni voditelj vesoljnega pravoslavja, je opozoril: »Včerajšnji svet ne obstaja več.« Ta »trdi nauk epidemije«, tako Andrea Riccardi, ustanovitelj Skupnosti sv. Egidija, so svetovne religije sprejele: doslej še ni bilo tolikšnega zavedanja, kako nujno potrebno je medsebojno sodelovanje.

Več kot med dosedanjimi srečanji so se mirovni pozivi tokratnega dvodnevnega dogodka nanašali na odnos med človekom in naravo. »Kdor zdaj še ni dojel in sprejel ustreznih ukrepov, ima neposredno odgovornost do mlajših rodov,« je dejal predstavnik nemške Evangeličanske cerkve.

Na molitvenem srečanju politiki in predstavniki religij iz 40 držav

Dvodnevnega medverskega molitvenega srečanja za mir katoliške Skupnosti sv. Egidija so se udeležili politiki in predstavniki svetovnih religij iz 40 držav. Geslo srečanja je bilo »Ljudstva kot bratje, zemlja prihodnosti. Verstva in kulture v dialogu«.

Temeljno vprašanje, s katerim so se po besedah predsednika Skupnosti sv. Egidija ukvarjali udeleženci srečanja, je bilo, kako ustvariti temelje za nov svet, medtem ko še vedno zdravimo rane epidemije.

Zahodne družbe so v številnih ozirih zgrajene na račun globalnega juga: »nepredstavljivo bogastvo« proti »strašljivi revščini«.

Anglikanski primas Justin Welby je ob odprtju srečanja kritično ocenil, da so zahodne družbe v številnih ozirih zgrajene na račun globalnega juga: »nepredstavljivo bogastvo« proti »strašljivi revščini«. Takšen model je »zgrajen na pesku«, je prepričan canterburyjski nadškof. Če bomo svet gradili na enakih temeljih, se bo moralo človeštvo soočati s še slabšo prihodnostjo.

Malce več upanja je izrazil predsednik Konference evropskih rabinov Pinchas Goldschmidt, ki meni, da v nasprotju s prejšnjimi epidemijami tokrat državljani sveta lahko prevzamejo skupno odgovornost. Religije nam pri tem nudijo »izvir modrosti«, ki ga po njegovem mnenju velja uporabiti. Podobnega mnenja je bil Mohamed Al-Duwaini, predstavnik velika imama univerze Al-Azhar iz Kaira, ki občuti »upanje in optimizem«, ker so ljudje v današnjem svetu sposobni »izboljšati življenje za vse prebivalce našega planeta«.