Le nekaj dni pred začetkom podnebne konference Združenih narodov v Parizu je papež Frančišek svetovno skupnost pozval k odločnejšim korakom v boju proti podnebnim spremembam in revščini. Bila bi »prava katastrofa, če bi interesi posameznikov prevladali nad dobrobitjo celotne skupnosti in privedli do zlorabe informacij za zaščito lastnih načrtov«, je sveti oče dejal na sedežu okoljevarstvenega programa Združenih narodov UNEP v kenijski prestolnici. Frančiška je pred vhodom sprejela generalna direktorica Sahle Work Zewde, papež pa se je nato podpisal v Zlato knjigo gostov. Kot je dejal v nagovoru, je dolžnost vsake vlade zaščititi naravne vire v svoji državi, »ne da bi se prodala lokalnim ali mednarodnim interesom«. Papežev nagovor so zaposleni na uradu vedno znova prekinjali z bučnim aplavzom.



Papež je izpostavil osrednji pomen zaščite okolja in poroštvo pravične porazdelitve zemeljskega bogastva za mir. Opozoril je na neverjetne naravne lepote Afrike, ki mnoge spodbujajo k slavljenju Stvarnika. Toda ta dediščina Afrike in vsega človeštva je »v nenehni nevarnosti, da bo uničena zaradi najrazličnejših vrst človeške sebičnosti« ter posledično zaradi revščine in izključevanja, je prepričan Frančišek.

Sveti oče je v nagovoru obsodil tudi nezakonito trgovino in opozoril, da o tem pojavu ne smemo molčati, saj zaradi nje v določenih delih sveta naraščata revščina in družbeno izključevanje. Ne smemo molčati o nezakoniti trgovini z diamanti in dragimi kamni, redkimi ali strateško pomembnimi kovinami, lesom in biološkim materialom ter živalskimi izdelki, kot je denimo v primeru slonovine in s tem povezanim pobijanjem slonov.« Ta položaj je »krik človeštva in zemlje, ki ga mora slišati mednarodna skupnost«.

Podnebna konferenca mora po Frančiškovih besedah poskrbeti za nov sistem energije, ki bo čim manj odvisen od fosilnih goriv in ki bo kar najbolj zmanjšal izpuhe ogljikovega dioksida. »Smo pred veliko politično in gospodarsko nalogo, da še enkrat razmislimo o odpovedi trenutnega razvojnega modela in ga skušamo popraviti«, je papež dejal v nagovoru, ki ga je predstavil v rodni španščini. Zato se konferenca ne sme zaključiti zgolj z deklaracijami, katerih namen bi bil le pomiritev naše vesti. Človeštvo potrebuje vzgojo za nov življenjski slog in »kulturo previdnosti«, ki ljudem ne bo ponujala malikov dobička in potrošništva.

Frančišek je izrekel tudi ostro kritiko brezbrižnosti do trpljenja bližnjega, »kot bi bilo to nekaj povsem običajnega«. Kot »tragično« je označil usodo vedno večjega vala beguncev in migrantov, ki »bežijo pred revščino, vse hujšo zaradi uničevanja okolja«. Obsodil je tudi brezmejno in neurejeno urbanizacijo, ki spodbuja kriminal in povzroča razkroj družbenih vezi.

V parku pred sedežem ZN v Nairobiju je papež znova simbolično posadil drevo, svoje dejanje pa je označil kot »povabilo, da nadaljujemo boj proti pojavom, kot sta krčenje gozdov in ustvarjanje puščav«, če želimo zagotoviti prihodnost človeštva. To je tudi želja skorajšnje podnebne konference v Parizu, ki naj bi »dala odgovore na enega najpomembnejših izzivov človeštva v sodobnem času«.

Vir: Kathpress / RV
Foto: RV / Reuters