Papež Frančišek je vernike opozoril, naj ne podležejo »udobju navad« ali »diktaturi predsodkov«. Dosti pomembneje je, da smo pripravljeni za novosti in spremembe, tudi takšne, ki se tičejo nas samih, je sveti oče dejal v nagovoru med včerajšnjo opoldansko molitvijo angelovega češčenja v Vatikanu.

Izhodišče papeževega premišljevanja je bil nedeljski evangeljski odlomek (Mr 6,1-6), ki govori o nejeveri in dvomu Jezusovih rojakov. Ti so Jezusa sicer površno poznali, niso pa prepoznali njegove edinstvenosti, je pojasnil Frančišek. Po besedah svetega očeta je to tveganje za vse nas, ko mislimo, da vemo veliko o določeni osebi, še slabše pa je, če jo negativno označimo in jo zapremo v svoje predsodke. Jezusovi rojaki sinu tesarja in Marije ne zaupajo, saj v resnici nikoli niso opazili, kdo v resnici je Jezus. Ustavili so se zgolj pri zunanjosti in tako zavrnili Jezusovo novost.

Brez čudenja naša vera postane navada

In ravno tu je jedro problema. Težko se je odpreti za novosti, težko se je čuditi, če dopustimo, da prevladata udobnost navade in diktatura predsodkov. To se nam kristjanom lahko zgodi tudi z Bogom, ko mislimo, da Jezusa poznamo, da o Njem veliko vemo, vendar brez čudenja naša vera postane navada. Vera pa po papeževih besedah predstavlja nenehen izziv.

»Pohujšljivo je, če se Božja brezmejnost razodeva v majhnosti našega mesa, da je Božji Sin tesarjev sin, da se božanskost skriva v človeškosti, da Bog prebiva v obličju, besedah in dejanjih preprostega človeka. Pohujšanje je Božje učlovečenje, njegova konkretnost, njegova vsakdanjost.«

Bog ni »Bog posebnih učinkov«

Dosti udobneje je imeti »abstraktnega in oddaljenega Boga, ki se ne vpleta v življenje ljudi ter »sprejema vero, ki je močno oddaljena od življenja, problemov in družbe,« je pojasnil papež. Morda je komu celo všeč, da verjame v »Boga posebnih učinkov, ki počne le izjemne stvari in vedno prebuja velika čustva,« je v premislek ponudil sveti oče. Ponižnega, nežnega Boga, ki je ljudem blizu, ki prebiva v »normalnosti našega vsakdanjega življenja«, si mnogi ljudje zelo težko predstavljajo, tako Frančišek. S tem pa lahko podobno kot Jezusovi rojaki tvegamo, da Ga ne bomo prepoznali, ko bo šel mimo nas, temveč se bomo nad Njim celo pohujšali.

»V molitvi prosimo Marijo, ki je sprejela skrivnost Boga v vsakdanjost Nazareta, da bi imeli oči in srce osvobojeno predsodkov, da bi imeli oči, odprte za Božja presenečenja, za njegovo ponižno in skrito navzočnost v našem vsakdanjem življenju.«

1/1