Menu
Košarica
Zapri

Tvoja košarica je prazna.

Zapri
Iskanje

Papež: številni diktatorji so že poskušali odpraviti božič [VIDEO]

Mojca Masterl Štefanič
Za vas piše:
Mojca Masterl Štefanič
Objava: 07. 12. 2021 / 10:59
Oznake: Cerkev, Družba, Papež
Čas branja: 5 minut
Nazadnje Posodobljeno: 07.12.2021 / 11:14
Ustavi predvajanje Nalaganje
Papež: številni diktatorji so že poskušali odpraviti božič [VIDEO]
Papež Frančišek med včerajšnjim letom iz Aten v Rim FOTO: Vatican Media

Papež: številni diktatorji so že poskušali odpraviti božič [VIDEO]

Papež Frančišek je včeraj zaključil 35. apostolsko potovanje v svojem pontifikatu, med katerim je obiskal Ciper in Grčijo.


Ob vrnitvi v Rim se je sveti oče tradicionalno odpravil v baziliko sv. Marije Velike ter na oltar pod podobo Device, Rešiteljice rimskega ljudstva, položil šopek cvetja, pred tem pa je, kot je v navadi, med letom iz Aten v italijansko prestolnico odgovarjal na vprašanja časnikarjev, ki so se mu pridružili na krovu papeškega letala, poroča spletni portal Vatican News.

Demokracija je zaklad civilizacije, zato jo je treba ohranjati.

Vprašanja papežu so se dotikala številnih žgočih tem v Evropi in svetu: papež je znova posvaril pred odmikanjem od demokracije v Evropi, spregovoril o spolnih zlorabah v francoski Cerkvi in odstopu pariškega nadškofa Michela Aupetita, o svojem zadnjem apostolskem obisku, migrantih, pa tudi o predlogu dokumenta Evropske unije o božiču in bratstvu s pravoslavnimi.

FOTO: Vatican Media

»Demokracija je zaklad civilizacije, zato jo je treba ohranjati,« je poudaril papež in pojasnil, da danes vidi dve nevarnosti za demokracijo: namreč »razvodenelost lastne istovetnosti« pod pritiski premočnih, nadnarodnih političnih, kulturnih in gospodarskih modelov, ter populizem: »Pazljivi moramo biti, da vlade – desne ali leve – ne zdrsnejo na pot populizma.« Podobne misli je papež razvil tudi v nagovoru pred politiki, diplomati in predstavniki civilne družbe v svojem prvem nagovoru na grških tleh.

»Pomisli na čas, ko si bil sam migrant …«

Kot že ob obisku med migranti na grškem otoku Lesbos minulo nedeljo je Frančišek znova posvaril pred postavljanjem novih zidov v Evropi in odločno podprl vključevanje migrantov v evropske družbe. Papež, potomec italijanskih izseljencev v Argentino, je imel v mislih predvsem države, kot sta Italija in Španija, iz katerih se je v prejšnjih stoletjih izselilo ogromno ljudi, ko je dejal: »Pomisli na čas, ko si bil tudi sam migrant in te niso spustili v določeno državo! Ti si bil tisti, ki si takrat želel zapustiti svojo domovino, zdaj pa si ti tisti, ki želiš graditi zidove … Kdor postavlja zidove, izgubi občutek za zgodovino, za lastno zgodovino. Za čas, ko je bil tudi sam tako rekoč suženj v tuji deželi …«

FOTO: Vatican Media

Politika ima pravico, da obdavči priseljevanje in je pozorna, da to ne preplavi države. Za dogovore in usklajevanje razdeljevanja migrantov je pomembno, da imamo Evropsko unijo. Toda migranti imajo pravico do sprejema, spremljanja, spodbujanja in vključevanja.

Migranti imajo pravico do sprejema, spremljanja, spodbujanja in vključevanja.

»Sprejemanje migrantov in reševanje migrantskega vprašanja ni preprosto, toda če tega ne bomo storili, nam grozi, da bo naša civilizacija v današnji Evropi doživela brodolom … predstavniki evropskih vlad bi morali poenotiti mnenje držav članic.«

FOTO: Vatican Media

Precej dvoma je papež izrazil glede vračanja migrantov v njihove izvorne države. Pomagati jim je treba tudi pri vključevanju v domovini, »ne pa, da jih preprosto pustimo na libijski obali«, kjer postanejo lahek plen za prekupčevalce z ljudmi: »Na ta način tvegamo svojo civilizacijo.«

Papež želi s francoskimi škofi govoriti o poročilu o zlorabah

Malce izmikajpč odgovor je papež ponudil na vprašanje o poročilu neodvisne komisije glede spolnih zlorab v francoski Cerkvi. Ocena visokega števila žrtev zlorab je v francoski družbi povzročila veliko ogorčenja, pri nekaterih pa je naletela tudi na nasprotovanja. Sam poročila ni prebral, vendar je prosil za pojasnilo francoske škofe in bo še decembra z njimi znova spregovoril o tem, je pojasnil Frančišek.

Zgodovinske razmere je treba vedno brati s ključem takratnega obdobja.

»Če delamo raziskavo o tako dolgem časovnem obdobju, obstaja nevarnost, da načina, kako so se z določenim problemom ukvarjali pred sedemdesetimi leti, danes ne znamo dovolj stvarno oceniti. Zgodovinske razmere je treba vedno brati s ključem takratnega obdobja in ne današnjega.« Ne smemo prehitro obsoditi celotnega obdobja, v katerem so ljudje razmišljali povsem drugače kot danes in so imeli popolnoma drugačna spoznanja.

FOTO: Vatican Media

Nadškof Aupetit in »govorice«

Frančišek je odgovoril tudi na vprašanje, zakaj je pred dobrim tednom dni tako hitro sprejel odstop pariškega nadškofa Michela Aupetita. Zbrane časnikarje je opozoril pred prehitrimi obsodbami francoskega cerkvenega dostojanstvenika in spregovoril o delni, »ne pa popolni Aupetitovi kršitvi« šeste Božje zapovedi. »To je greh, vendar ne tako težak,« je dejal sveti oče. Dosti težja greha sta po njegovem mnenju napuh in sovraštvo. V tem smislu je nadškof prav tako grešnik kot on sam, papež, in kot morda tudi časnikarka, ki je to vprašanje postavila, morda tudi kot sv. Peter, je pojasnil Frančišek. Toda zaradi »govoric« v javnosti, ne zaradi »greha, kajti greh ostane, kot Petrov, kot moj, kot tvoj,« je Aupetit izgubil avtoriteto, ki jo potrebuje za opravljanje nadškofovske službe v Parizu. In zato je papež sprejel njegov odstop.

Papež tudi o pravoslavju in Evropski uniji

Frančišek, ki je med obiskom v Grčiji pravoslavne kristjane prosil odpuščanja za vse napake in razkole v preteklosti, je med letečo tiskovko spregovoril tudi o temeljni edinosti krščanstva. »Dinamika med razlikami znotraj Cerkve« je sinodalnost; zato se želi Katoliška cerkev česa naučiti od vesoljne Pravoslavne cerkve, ki je v sinodalnosti zelo izkušena.

FOTO: Vatican Media

Papež je časnikarjem na letalu zaupal, da se bo verjetno kmalu že drugič srečal z ruskim pravoslavnim patriarhom Kirilom; pogovori v tej smeri so predvideni že naslednji teden. Srečanje bo verjetno v tujini, »morda na Finskem«, sam pa je pripravljen potovati tudi v Moskvo, tako papež Frančišek.

Evropsko unijo je sveti oče, med drugim prejemnik Karlove nagrade, pozval, naj se znova osredini na ideale svojih ustanovnih očetov ter se upre »poenotenju« vseh držav članic, »ideološki kolonizaciji«, saj bo v nasprotnem primeru Evropa propadla. Spregovoril je tudi o predlogu dokumenta Evropske komisije o črtanju besed, kot sta »božič« in »Marija«. Po mnenju svetega očeta je to »anahronizem«, to so poskušali že mnogi diktatorji v zgodovini: »Pomislite na Napoleona, pomislite na naciste in komunistično diktaturo, to je razvodenel laicizem, destilirana voda. In to v zgodovini nikoli ni bilo učinkovito.


Nalaganje
Nazaj na vrh