Papež Frančišek je včeraj v Vatikanu v avdienco sprejel venezuelskega predsednika Nicolasa Maduro. Med srečanjem sta sogovornika razpravljala o socialnem in političnem položaju v tej latinskoameriški državi po smrti socialističnega predsednika Huga Chaveza, so po srečanju sporočili iz Vatikana. V 'prijateljskem ozračju' je pogovor tekel tudi o aktualnih problemih, kot so revščina, kriminal in trgovina z mamili.

V Venezueli se že več tednov neti spor med pripadniki opozicije in vladnimi predstavniki. Opozicija ne priznava izvolitve Madura kot naslednika pokojnega Chaveza in mu očita prevaro na volitvah. Socialistični politik je državne posle vodil že kot zaupnik pokojnega predsednika Huga Chaveza, potem ko je ta resno zbolel. Na volitvah v letošnjem aprilu naj bi bilo med Madurom in opozicijskim kandidatom Henriquejem Caprilesom po uradnih podatkih le 1,5 % volilnih glasov. Proti Cerkvi je Maduro vedno nastopal precej bojevito.

Po navedbah iz Vatikana sta papež in Maduro na srečanju omenila tudi 'malodane zgodovinsko vlogo katoliške Cerkve v Venezueli' in njen odločilni prispevek za blagor države, tako na področju zdravstvene oskrbe kot izobraževanja. Obe strani sta pojasnili, da je interes dialoga med Venezuelsko škofovsko konferenco in državo skupni razvoj celotne Venezuele. Sogovornika sta spregovorila tudi o mirovnem procesu s sosednjo Kolumbijo.

Pred nekaj dnevi je vodja venezuelske opozicije papeža Frančiška v pismu prosil za pomoč 'pri dialogu, ki bi temeljil na resnici', da bi z njegovo pomočjo presegli razklanost tamkajšnje družbe. Izrazil je tudi zaskrbljenost zaradi neugodnega položaja človekovih pravic v državi. Madurovi vladi Capriles očita, da ljudi zapira iz političnih motivov, medtem ko naj bi državni mediji širili nepopolne informacije.

Včeraj pa se je papež srečal tudi z namestnikom predsednika iraške vlade,
Rowschem Nurijem Shawaysem, vendar podrobnosti njunega pogovora iz Vatikana niso sporočili. Osrednja tema naj bi bil zapleten položaj kristjanov v Iraku.

Od iraške vojne in padca Sadamovega režima leta 2003 dalje so kristjani v Iraku nenehno žrtve islamskega terorja in vse močnejše diskriminacije. Izmed nekoč 1,2 milijona kristjanov jih je po navedbah Caritas International v preteklih desetih letih deželo zapustilo okoli 800.000. sunitski musliman Shaways je pripadnik kurdske manjšine v Iraku.


M. M. Š. / Kathpress
Foto: news.va