Papež Frančišek je znova spodbudil prizadevanja za oživitev delovnega trga. V nagovoru med včerajšnjo opoldansko molitvijo angelovega češčenja je izrazil upanje, »da bi s skupnim prizadevanjem vsi odgovorni politiki in gospodarstveniki znova zagnali delo, saj brez dela družine in družba ne morejo iti naprej. Molimo za to,« je zbrane vernike prosil sveti oče.

Brezposelnost in posledična revščina bosta trajali tudi po končani epidemiji koronavirusa, je opozoril papež. Potrebne bo veliko solidarnosti in ustvarjalnosti, da se bomo uspešno soočili s tem problemom. Frančišek je pred tem vernikom po vsem svetu zaželel, da bi si lahko v teh dneh vzeli tudi čas za počitek in poletni dopust.

Po zadnjih statističnih podatkihje od aprila do konca junija se je število zaposlenih v Italiji zmanjšalo za skoraj 460.000. Delež brezposelnih v državi je narasel na 8,8 odstotka, medtem ko je med mladimi brezposeln že vsak četrti. V skoraj vseh državah po svetu so zaradi epidemije koronavirusa mnogi ljudje izgubili svojo zaposlitev in so odvisni od socialne pomoči, če jo je država sploh sposobna zagotoviti.


Foto: Vatican Media

Obsodba požiga križa v Managui

Papež je med včerajšnjo opoldansko molitvijo tudi ostro obsodil požig v stolnici v nikaragovski prestolnici Managui. Kot je dejal, misli na nikaragovsko ljudstvo, »ki trpi zaradi atentata na managovsko stolnico, kjer je bila zelo poškodovana, skoraj uničena, podoba tako zelo čaščenega Kristusa, ki je spremljala in spodbujala skozi stoletja življenje vernega ljudstva. Minuli petek zvečer so neznanci v kapelo stolnice vrgli molotovko, ki je povzročila precejšnjo škodo.

Nadškof v Managui, kardinal Leopoldo Jose Brenes, je napad označil kot »teroristično dejanje«. Škofje v Latinski Ameriki so včeraj vse vernike pozvali k molitvi za »popravilo škode, za pomanjkanje spoštovanja ob skrunitvi Jezusa v njegovi stvarni navzočnosti v Najsvetejšem zakramentu«. Kardinal Brenes je vernike pozval k odpuščanju za storilca, četudi je njegovo dejanje prizadelo toliko ljudi.

Sočutje je dolžnost kristjanov

V včerajšnji katehezi je papež izpostavil, da je sočutje temeljna drža vsakega kristjana. To nam je pokazal Jezus, kot je predstavljeno v svetopisemski pripovedi o pomnožitvi kruha, o kateri smo prisluhnili v včerajšnjem evangeliju. Čeprav je bilo izhodišče neugodno – veliko lačnih ljudi ter le pet hlebov kruha in dve ribi, je Jezus »svojim tedanjim in današnjim učencem predstavil Božjo logiko: logiko, da si naložimo breme drugega«, da si ne umijemo rok, da ne gledamo z druge strani, da ne poskrbimo le sami zase.

Jezusovo sočutje do množice ljudi »ni sentimentalnost, temveč konkretno razodevanje ljubezni, ki vzame nase potrebe drugih,« je poudaril Frančišek. Zato se lahko vprašamo: »Imam sočutje, ko berem novice o vojnah, o lakoti, o epidemiji? Imam sočutje do teh ljudi? Imam sočutje do ljudi, ki so mi blizu? Sem sposoben trpeti z njimi ali pa jih gledam z druge strani, ali pa si celo govorim, naj poskrbijo sami zase?«

Na splošno bi morali kristjani po papeževih besedah sočutno obhajati tudi bogoslužje in evharistijo: »S sočutjem za stisko drugega, zaupanjem v Očetovo previdnostno ljubezen in pogumno podelitvijo.«