Papež Frančišek je včeraj v baziliki sv. Petra v Vatikanu obhajal slovesno bogoslužje ob svetovnem dnevu ubogih. V nagovoru med sveto mašo je spodbudil k še večjim prizadevanjem za pomoč potrebnim in trpečim. »Veliko ljudi preživi življenje samo v kopičenju imetja,« je bil kritičen sveti oče. Ob tem mislijo le na to, da jim je dobro, ne pa, da bi delali dobro. Toda življenje tistega, ki teče za potrebami, ne da bi videl, kdo kaj potrebuje, je »prazno«. »Če imamo sami darove, je to zato, da smo mi dar za druge,« je poudaril papež.

Slovesnega bogoslužja ob svetovnem dnevu ubogih se je zaradi epidemije koronavirusa smelo udeležiti le okoli sto gostov; med njiimi je bila tudi skupina brezdomcev, za katere skrbi katolišk Skupnost sv. Egidija. Žal so morali v Vatikanu odpovedati tradicionalni obed papeža z ubogimi in brezdomci v vatikanski dvorani za avdience, ki se ga je v prejšnjih letih po prazničnem bogoslužju običajno udeležilo več sto ljudi. Namesto tega so brezdomcem razdelili pakete z nujnimi življenjskimi potrebščinami.

Papež je opozoril, da tisti, ki ni v službi bližnjega, zapravi svoje življenje. V evangeliju so kot dobri služabniki označeni tisti, ki tvegajo. Niso previdni in oprezni, ne shranijo tega, kar so prejeli, ampak podarjeno vložijo: »Kajti dobro, ki ga ne vlagamo, se izgubi, smisel našega življenja pa ni odvisen od tega, koliko smo prihranili, ampak kakšne sadove prinašamo.«


Razdeljevanje paketov pomoči ubogim FOTO: Vatican Media

Zgolj izpolnjevanje pravil in spoštovanje zapovedi ne zadoščata

Žalostno je, kadar je kristjan v obrambni drži, navezan le na izpolnjevanje pravil in spoštovanje zapovedi, je nadaljeval Frančišek. »To ne zadošča.« Zvestoba Jezusu ni le v tem, da ne grešimo. Tako namreč pridemo v nevarnost, da bomo storili »greh opustitve«. Gospod pa nas vabi, naj se »velikodušno podamo na delo, da s pogumom ljubezni premagamo strah in da prerastemo pasivnost, zaradi katere smo postali sokrivi«.

Danes, »v teh negotovih in krhkih časih, ne zapravimo življenja tako, da mislimo samo nase«, je opozoril sveti oče. »Ne delajmo si utvar, ko rečemo: Mir in varnost!« Takšna ravnodušnost je nedopustna. In predstava, da uspeh, moč in denar dajejo smisel našemu bivanju, je »prevara«. Na koncu življenja se bo »kot resnično bogastvo izkazala ljubezen, ki smo jo podarili«. Najboljša naložba je torej naložba v reveže, je pojasnil Frančišek: »Reveži nam zagotavljajo večno rento in že sedaj omogočajo bogatenje z ljubeznijo. Kajti največja revščina, s katero se moramo spopadati, je naša revščina ljubezni.«

Kot zgled nesebičnega darovanja za reveže je papež navedel pred nekaj tedni v severni Italiji umorjenega Roberta Malgesinija. 51-letnega duhovnika je v središču mesta Como zabodel migrantski brezdomec, ki ga je duhovnik tudi oskrboval. Zločinsko dejanje je po vsej Italiji sprožilo veliko ogorčenja in prizadetosti. »Ta duhovnik ni kaj dosti teoretiziral, ampak je preprosto videl Jezusa v revežu ter smisel življenja v služenju,« je dejal sveti oče in svoj nagovor sklenil z besedami: »Prosimo za milost, da ne bomo kristjani le z besedami, ampak tudi z dejanji.«

Poziv k miru v Slonokoščeni obali

Po opoldanski molitvi in blagoslovu je papež prosil za mir v Slonokoščeni obali, izrazil pa je tudi svojo bližino prebivalcem Filipinov, ki trpijo zaradi opustošenja po hudem divjanju tajfuna v deželi, ter prosil za žrtve požara v eni od romunskih zdravstvenih struktur za bolnike, obolele s koronavirusno boleznijo 19.

Na koncu je pozdravil »vse vas, vernike Rima in romarje, ki prihajate iz različnih držav. Ne pozabite, da nas danes odmeva v naših srcih tale glas Cerkve: Ponudi svojo roko revežu. Saj veš, da je revež Kristus.«


FOTO: Vatican Media