Ta ljubezen je gorečemu misijonarju vlivala moč ter mu nudila tolažbo in veselje tudi ob razočaranjih in neuspehih. Sv. Frančišek Ksaverij je vse življenje sledil Gospodu in mu služil do konca, je po navedbah spletnega portala Vatican News pojasnil sveti oče in ob tem posebej izpostavil svetnikovo rodovitno skrb za bolne, revne in otroke, »kjer koli se je že znašel«.

Hvaležnost današnjim misijonarjem

Po papeževih besedah se lahko od sv. Frančiška Ksaverija veliko naučimo, saj je bil svetnik zgled tako za misijonarje kot tudi za mlade. Kljub revščini je z veliko poguma v služenju misijonu dosegel neverjetne podvige. Ob spominu na dosežke sv. Frančiška Ksaverija je papež pohvalil vse misijonarje, ki se tudi danes še naprej posvečajo pomoči drugim, navdihnjeni s Kristusovo vero in ljubeznijo.

Brezpogojna predanost Bogu in oznanjevanje Jezusa

Sveti oče je izpostavil, kako je sv. Frančiška Ksaverija vedno, tudi sredi največjih nemirov, krepila bližina Kristusu. Svetnik se je rodil leta 1506 v plemeniti, toda revni družini v Navarri na severu Španije, je spomnil papež, pozneje pa je študiral na pariški univerzi, »da bi dobil dobro plačan cerkveni položaj, ki bi mu zagotovil prihodnost«. Slovel je kot simpatičen in briljanten mladenič, bil je izvrsten športnik in študent.

Na fakulteti je spoznal sv. Ignacija Lojolskega. »Postala sta velika prijatelja in Ignacij je Frančišku pomagal doživeti novo in globoko duhovno izkušnjo,« je poudaril papež, tudi sam član jezuitskega reda. Frančišek Ksaverij je kot misijonar najprej odšel v Indijo, pozneje pa še dlje proti Vzhodu.

Sv. Frančišek Ksaverij je v nekaj več kot enajstih letih opravil izjemno delo.

Navdušeni misijonarji so bili pripravljeni prenašati neizmerne težave in nevarnosti, da bi dosegli dežele in se srečali z ljudstvi povsem neznanih kultur in jezikov. Njihova skupna značilnost je bila, da jih je gnala močna želja po oznanjevanju Jezusa Kristusa in njegovega evangelija, je pojasnil papež.

Pozneje je bil Ksaverij imenovan za apostolskega nuncija, odposlanca papeža Pavla III. pri vladarjih v Indiji, in v nekaj več kot enajstih letih je opravil izjemno delo. Čeprav so bila potovanja z ladjami v tistem času zelo težka in nevarna, saj so mnogi umrli na poti zaradi brodoloma ali bolezni, je poudaril sveti oče, je Frančišek Ksaverij na ladjah preživel več kot tri leta in pol, kar je tretjina celotnega trajanja njegovega poslanstva.

Papež pozdravlja udeleženke današnje avdience. FOTO: Vatican Media

Vse iz ljubezni do Boga

Po prihodu v Goo v Indiji, prestolnico portugalskega Orienta, je Ksaverij tam postavil svojo bazo, vendar se tam ni ustavil, je nadaljeval papež. Začel je evangelizirati revne ribiče na južni obali Indije, otroke je učil katekizem in molitve, krščeval in zdravil bolnike.

Jezuitski misijonar se je iz Indije odpravil na najbolj oddaljene otoke indonezijskega arhipelaga.

Nato je med nočno molitvijo na grobu apostola sv. Jerneja začutil, da mora oditi onkraj Indije, zato se je odpravil na najbolj oddaljene otoke indonezijskega arhipelaga, kjer je v dveh letih ustanovil več krščanskih skupnosti. Katekizem je prevedel v verze v domačem jeziku in ljudi učil, kako naj ga pojejo.

Veliki sadovi v Aziji, neuspeh s Kitajsko

Nekega dne je Frančišek Ksaverij v Indiji srečal Japonca, ki mu je pripovedoval o svoji oddaljeni deželi, kamor dotlej ni prišel še noben evropski misijonar, in se odločil za pot. »Tri leta na Japonskem so bila zaradi podnebja, nasprotovanj in nepoznavanja jezika za Frančiška Ksaverija zelo težka,« je dejal papež, »vendar so tudi tam posejana semena pozneje obrodila velike sadove.«

Želja po evangelizaciji na Kitajskem se mu ni izpolnila.

Na Japonskem je Ksaverij po papeževih besedah uvidel, da je odločilna država za misijon v Aziji druga: namreč Kitajska, ki je »s svojo kulturo, zgodovino in veličino izvajala prevlado nad tem delom sveta«. Zato se je Ksaverij vrnil v Goo in se kmalu zatem znova odpravil na ladjo v upanju, da bo stopil na kitajska tla, čeprav je bila država za tujce zaprta; to mu žal ni uspelo.

Sv. Frančišek Ksaverij je umrl v starosti 46 let, leta 1552, popolnoma prepuščen Gospodu na majhnem otoku Sancian, ko je zaman čakal na pristanek na celini blizu Kantona. »Tako se je končala zemeljska pot Frančiška Ksaverija,« je dejal papež.

Radost evangelizacije

Papež Frančišek je današnjo katehezo o jezuitskem svetniku sklenil s pohvalo, kako sta bila njegovo molitveno življenje in njegova bližina Kristusu zgledna do konca.

Naj nam Gospod vsem podari radost evangelizacije, eno samo veselje!

»Poglejte Frančiška Ksaverija, poglejte obzorje sveta, poglejte narode v hudi stiski, poglejte toliko trpečih ljudi, toliko ljudi, ki potrebujejo Jezusa. In se odpravite, bodite pogumni. Tudi danes obstajajo pogumni mladi ljudje. Mislim na številne misijonarje, na primer v Papui Novi Gvineji, mislim na svoje prijatelje, mlade ljudi. Mislim na vse tiste, ki so šli evangelizirati po zgledu Frančiška Ksaverija. Naj nam Gospod vsem podari radost evangelizacije, eno samo veselje!«

Kijev je ta teden znova tarča silovitih zračnih napadov. FOTO: Vatican Media

Veliko trpljenje v Ukrajini

Ob koncu avdience je papež znova pozval k molitvi za »ljubljeno Ukrajino«: »Vsi prosimo Gospoda za ljubljeno Ukrajino: ljudje tam zelo trpijo, zelo. Molimo za vse ranjene, za otroke, za umrle, molimo, da bi se vrnil mir.«