Predsednica Čaputova je visokega gosta sprejela v »Zlati dvorani« predsedniške palače v Bratislavi, srečanje s politiki in diplomati pa je sledilo na vrtu predsedniške palače. Papež je v nagovoru Slovake spodbudil, naj s pomočjo bratstva, gostoljubja in solidarnosti stopajo po poti miru in vključevanja. Vse državljane je povabil, naj svoj kruh delijo z drugimi ter naj življenje začinijo s soljo solidarnosti.

Predsednica Čaputova je papeža v državi sprejela kot »eno največjih moralnih in duhovnih avtoritet današnjega človeštva«: »Vaš način oznanjevanja evangelija, Vaš osebni moralni zgled so poziv tudi tistim, ki so daleč stran od vidnih meja Katoliške cerkve.«

Papež Frančišek je »ena največjih moralnih in duhovnih avtoritet današnjega človeštva«.

Papež je v Bratislavo pripotoval včeraj popoldne, potem ko je nedeljo preživel v Budimpešti, kjer je po številnih srečanjih z različnimi skupinami obhajal slovesno sklepno bogoslužje 52. mednarodnega evharističnega kongresa. To je papeževo prvo apostolsko potovanje po zahtevni operaciji na debelem črevesu, ki jo je prestal na začetku letošnjega julija.

FOTO: Vatican Media

Bratstvo 

Papež je pohvalno ocenil miren razhod med Češko in Slovaško v dve državi pred 28 leti in poudaril, kako je Slovaška poklicana biti sporočilo miru v osrčju Evrope. Spomnil je, da moder trak na slovaški zastavi predstavlja bratstvo s slovanskimi narodi, ob tem pa poudaril, da je takšno bratstvo nujno potrebno za vedno nujnejši proces vključevanja in miru. Izrazil je upanje, da bi Evropa s preseganjem meja lahko vrnila solidarnost v samo osrčje zgodovine.

Evropa bi s preseganjem meja lahko vrnila solidarnost v samo osrčje zgodovine.

Sveti oče je izpostavil sv. Cirila in Metoda, slovanska apostola in sozavetnika Evrope, kot zgled bratstva, rekoč, da sta se poistovetila z vsemi in si z vsemi prizadevala za občestvo: Slovani, Grki in Latinci. Slovaki, je dejal papež, so poklicani, da so znamenje edinosti z ohranjanjem te dediščine spontane odprtosti do drugih.

Lomljenje in deljenje kruha

Sveti oče je torej narod gostiteljev spodbudil k bratstvu in gostoljubju, ki ju, kot je poudaril, simbolno predstavlja star slovanski običaj, da gostom in obiskovalcem za dobrodošlico ponudijo kruh in sol.

Molitev za vsakdanji kruh izpostavlja pravico do zaposlitve in dela.

Papež je spomnil, kako je tudi Bog izbral kruh, da je ohranil navzočnost v naši sredi, Sveto pismo pa nam naroča, da kruha ne smemo kopičiti zase, temveč ga moramo deliti. Podobno kot se vedno lomi evangeljski kruh, je pojasnil Frančišek, resnično bogastvo ne pomeni zgolj kopičenje stvari, ki jih imamo, temveč poštena delitev teh stvari z ljudmi okoli nas. »Nihče ne bi smel biti na kakršen koli način zaznamovan ali trpeti diskriminacije,« je poudaril sveti oče in dodal, kako krščanski pogled na svet ne pomeni, da druge ljudi vidimo kot problem, temveč kot brate in sestra, ki jim je treba pomagati in jih zaščititi. Ta poziv k deljenju kruha v enaki meri kliče k pravičnosti in poštenim zakonom, kar je treba vzdrževati z odločnim bojem proti korupciji.

Molitev za vsakdanji kruh, je nadaljeval papež, izpostavlja pravico do zaposlitve in dela, saj po njegovih besedah brez dela ni dostojanstva. V samem temelju pravične in bratske družbe je pravica vsakega posameznika, da prejme kruh zaposlitve, tako da se nihče ne bi počutil odrinjen na rob ali primoran, da zapusti svojo družino in domovino v iskanju boljšega življenja.

FOTO: Vatican Media

Sol solidarnosti

Ob pojasnjevanju simbolike soli je papež dejal, da kakor sol daje okus hrani, tako ljudje potrebujemookus solidarnosti. Družba znova odkriva svoj okus z zastonjsko širokosrčnostjo tistih, ki svoje življenje darujejo za druge.

Mlade je treba spodbujati z vsemi njihovimi sanjami in ustvarjalnostjo.

Pri tem je treba najbolj spodbujati mlade, z vsemi njihovimi sanjami in ustvarjalnostjo. Pogosto, je potožil papež, so mladi razočarani zaradi potrošništva, ki življenje naredi prazno in dolgočasno. Izpostavljati skrb za drugega je manjkajoča sestavina, je pojasnil Frančišek, občutek odgovornosti za bližnjega, to namreč daje okus našim življenjem in nam omogoča spoznanje, da je tisto, kar damo, v resnici dar, ki ga podarimo sami sebi.

Ohranjanje izročil

Podobno kot sol, ki deluje kot konservans, je svoje goreče upanje izrazil papež, naj tudi Slovaki nikoli ne dopustijo, da bi bogate okuse njihovih najplemenitejših izročil pokvarila površinskost potrošništva in hlastanja za materialnimi dobrinami, ali pa v obliki ideološke kolonizacije.

Medtem ko je enopartijski sistem dušil svobodo ljudi v desetletjih komunistične vladavine na Češkoslovaškem, je papež izpostavil, da danes obstaja »enopartijski« sistem druge vrste: takšen, ki kopičenje dobička in spoštovanje pravic omejuje le na individualne potrebe. V tem položaju, je zatrdil Frančišek, sol vere deluje tiho in ponižno in seje seme Božjega kraljestva, predvsem s pričevanjem krščanske ljubezni in usmiljenja. Blagri, je poudaril papež, so navdih za krščanski pogled na družbo. Ciril in Metod sta nam pokazala, da ohranjanje tistega, kar je dobro, ne pomeni ponavljanja preteklosti, temveč odprtost za novosti, ne da bi pri tem izgubili svoje korenine.

Blagri so navdih za krščanski pogled na družbo.

Mnogi slavni možje in žene na Slovaškem, je spomnil sveti oče, so prestali zapor, vendar so v svoji notranjosti ostali svobodni, danes pa vsem nudijo svetal zgled poguma, doslednosti, upora krivicam in predvsem odpuščanja, kar predstavlja sol slovaške zemlje.

V trenutni krizi zaradi koronaepidemije je papež še spodbudil, naj se ljudje ne zapiramo vase in naj ne razmišljamo zgolj o samih sebi, temveč naj znova odpravimo med ljudi, z mislijo, da smo vsi krhka bitja, ki potrebujemo pomoč sočloveka. Pri tem ne sme izstopati nihče: ne posamezniki ne narod.

FOTO: Vatican Media