Tema letošnjega dneva molitve je »Upaj in delaj s stvarstvom«, izhaja pa iz Pisma apostola Pavla Rimljanom (8,19-25), v katerem Pavel pojasnjuje, kaj za nas pomeni živeti po Duhu, in se osredinja na zanesljivo upanje odrešenja, ki se rodi iz vere, namreč na novo življenje v Kristusu.

Poslanica, ki so jo v Vatikanu objavili konec letošnjega junija, je razdeljena na devet delov: vsi poudarjajo našo odgovornost, da skrbimo za naš skupni dom. Skrb za okolje je za kristjane, poklicane živeti v veri in ljubezni, »naloga, ki jo moramo izvršiti v svobodi, v pokorščini Jezusovi zapovedi ljubezni«.

Papež Frančišek med podpisovanjem dokumenta. FOTO: Vatican Media

Zasužnjeno brez lastne krivde

»Tako kot človeštvo je tudi stvarstvo – brez svoje krivde – zasužnjeno,« obžaluje papež in ugotavlja, da je »nezmožno delati to, za kar je zasnovano, to se pravi, da bi imelo trajen smisel in namen«. Okolje je »podvrženo razkrajanju in smrti, ki ju človeške zlorabe narave še poslabšajo,« poudarja papež in obenem zagotavlja, da je »odrešenje človeka v Kristusu zanesljivo upanje tudi za stvarstvo: dejansko 'se bo tudi stvarstvo iz suženjstva razpadljivosti rešilo v svobodo slave Božjih otrok'«

Zoperstavimo se človeški degradaciji okolja in pokažimo tisto družbeno kritiko, ki je predvsem pričevanje o možnosti za spremembo.

Bodimo budni in pripravljeni na spremembe

»V upanja polnem in vztrajnem pričakovanju Jezusovega ponovnega prihoda v slavi Sveti Duh verno skupnost ohranja budno,« piše sveti oče in zagotavlja, da nas »poučuje in kliče k spreobrnjenju v slogu življenja, da bi se zoperstavila človeški degradaciji okolja in pokazala tisto družbeno kritiko, ki je predvsem pričevanje o možnosti za spremembo«.

Skrb za okolje je za kristjane, poklicane živeti v veri in ljubezni, »naloga, ki jo moramo izvršiti v svobodi, v pokorščini Jezusovi zapovedi ljubezni«. FOTO: Tatjana Splichal

Nujno je treba določiti etične omejitve za umetno inteligenco

Sveti oče v nadaljevanju pojasni, da »upati in delovati s stvarstvom pomeni predvsem združiti moči ter na skupni poti z vsemi moškimi in ženskami dobre volje prispevati k ponovnemu razmisleku o vprašanju človeške moči, o njenem pomenu in o njenih mejah«.

V tem kontekstu je po papeževih besedah »nujno postaviti etične meje razvoju umetne inteligence, ki bi jo z njeno sposobnostjo računanja in simulacije lahko uporabili za gospodovanje nad človekom in nad naravo, namesto da bi jo postavili v službo miru in celostnega razvoja,« kot sveti oče navaja poslanico ob letošnjem svetovnem dnevu miru.

Vse vesolje in vsaka ustvarjenina nestrpno vzdihuje in hrepeni, da bi presegli sedanje stanje in ponovno vzpostavili prvotno.

Uničujoči učinki vojne

Papež obžaluje dejstvo, da je na svetu toliko zla: »Zakaj toliko krivic, toliko bratomornih vojn, ki morijo otroke, uničujejo mesta, onesnažujejo človekovo življenjsko okolje, mater zemljo, ki je posiljena in opustošena?« se sprašuje papež, ki meni, da »vse vesolje in vsaka ustvarjenina nestrpno vzdihuje in hrepeni, da bi presegli sedanje stanje in ponovno vzpostavili prvotno«.

14 let vojne v Siriji je privedlo do nezakonite sečnje in uničenja nekdaj bujnega gozda v bližini naravnega rezervata Mount Abdulaziz. FOTO: Vatican Media

Ne posedovanju, manipuliranju in obvladovanju narave

»Domišljanje, da posedujemo naravo in ji gospodujemo ter da manipuliramo z njo po svojih željah, je neka oblika malikovanja,« poudarja Frančišek: »Prometejski človek, pijan od svoje tehnokratske moči, prevzetno postavlja zemljo v 'ne milostno' stanje, to je brez Božje milosti.« Ustvarjenina, tako sveti oče, pa »ni statična ali zaprta sama vase«, ampak jo privlači njena prihodnost.

Varovanje stvarstva, pojasnjuje sveti oče, »ni le etično vprašanje, ampak pretežno teološko: zadeva namreč preplet med skrivnostjo človeka in skrivnostjo Boga«. Svobodni smo prav zato, ker smo ustvarjeni po Božji podobi, ki je Jezus Kristus, in smo zaradi tega »predstavniki« ustvarjenine v samem Kristusu.

V igri ni samo človekovo zemeljsko življenje v tej zgodovini, gre predvsem za njegovo usodo v večnosti.

V igri je prihodnost v večnosti

Po papeževih besedah stvarstvo pričakuje »razodetje Božjih otrok«, saj trenutno »vzdihuje v porodnih bolečinah«. V igri ni samo človekovo zemeljsko življenje v tej zgodovini, opozarja Frančišek: »Gre predvsem za njegovo usodo v večnosti.«

Študentka naravoslovja iz Tirane opazuje populacijo ogroženega metulja. FOTO: Vatican Media

Božji otroci lahko ponudijo pomemben vpliv

Papež vernike spodbuja, naj ne pozabijo, da so »v resnici Očetovi otroci«, kajti po moči Svetega Duha Kristus živi v nas. Na ta način, sklene papež, lahko »naše življenje postane pesem ljubezni do Boga, za človeštvo, s stvarstvom in za stvarstvo, in doseže svojo polnost v svetosti.«

Celotno besedilo papeževe poslanice je na voljo v spodnji priponki. Prevod povzemamo po Radiu Vatikan.

Poslanica ob dnevu molitve za skrb za stvarstvo - Upaj in delaj s stvarstvom.docx