Papež bo torej od 26. do 29. septembra na obisku v Luksemburgu in Belgiji. Po navedbah vatikanskega tiskovnega urada bo obravnaval številne teme, med drugim mir, migracije, izredne podnebne razmere in prihodnost mladih, pri tem pa se bo osredinil na cerkvena vprašanja, vključno z vlogo krščanstva v družbah, ki jih zaznamuje sekularizacija, in s prispevkom krščanske vzgoje.

Eden od razlogov za papeževo potovanje je tudi 600-letnica delovanja katoliške univerze v Leuvnu, ustanovljene leta 1425.

Frančiškov obisk v Luksemburgu in Belgiji nekoliko sledi stopinjam papeža Janeza Pavla II., ki je državi obiskal leta 1985.

Po sledeh Janeza Pavla II.

Matteo Bruni je ob predstavitvi podrobnosti o apostolskem potovanju zbranim časnikarjem zagotovil, da je papeževo zdravje stabilno, čeprav je v ponedeljek zaradi »blagega gripi podobnega stanja« odpovedal predvidene avdience. Bruni je dodal, da ni nobenih sprememb in da »zaenkrat vse ostaja tako, kot je bilo načrtovano«.

Po besedah vatikanskega tiskovnega predstavnika je papeževo zdravstveno stanje stabilno. FOTO: Vatican Media

Frančiškov obisk v Luksemburgu in Belgiji nekoliko sledi stopinjam papeža Janeza Pavla II., ki je državi obiskal leta 1985: takrat se je srečal s študenti Katholieke Universiteit Leuven in z akademsko skupnostjo Université Catholique de Louvain. Obe srečanji sta tudi del programa papeža Frančiška. V okviru njegovega obiska bo med sveto mašo na stadionu Kralja Baudouina za blaženo razglašena častitljiva Anna de Jesus, bosonoga karmeličanka, ki je v Bruslju ustanovila karmeličanski samostan in ga vodila do svoje smrti leta 1621. 

Papež Janez Pavel II. je leta 1995 v Belgiji za blaženega razglasil danes sv. Damijana de Veusterja, Damijana iz Molokaja, velikega belgijskega misijonarja, ki je umrl med gobavci na Havajih, potem ko jim je služil za ceno lastnega življenja.

Sekularizacija je problem, še večji izziv pa morda predstavlja krščansko pričevanje v Evropi.

Izziv krščanskega pričevanja v Evropi

Pred sv. Damijanom so številni drugi svetniki in misijonarji skozi stoletja sejali semena krščanstva v teh deželah, kjer danes živi okoli 8.400 katoličanov (v Belgiji), v Luksemburgu pa manj kot 300.

»Sekularizacija je problem, še večji izziv pa morda predstavlja krščansko pričevanje v Evropi, kjer je krščanstvo manj znano kot v preteklosti, polno vprašanj, od katerih mnoga ostanejo neizražena, z občutkom, da stvari nazadujejo,« je dodal Bruni: »V teh skupnostih že obstajajo poskusi odzivov na ta vprašanja, ki jih bo papež nedvomno spodbudil.«

 Logotipa papeževega obiska v Luksemburgu in Belgiji. FOTO: Vatican Media

Evropske ustanove

Poleg katoliških občestev, ki bodo v Luksemburg in Belgijo pripotovali tudi iz sosednjih držav, bo papež svoje sporočilo prenesel tudi državama, ki gostita »sedež različnih evropskih ustanov, predvsem finančnih« (Luksemburg) in »sedež velikega dela uprave Evropske unije« (Belgija).

Ti kraji, ki jih bo obiskal papež Frančišek, so »del sveta, na katerega se ozirajo tudi drugi«, njegove besede pa bodo »namenjene srcu Evrope in vlogi, ki jo želi igrati v svetu v bližnji prihodnosti«, za sprejem in solidarnost med narodi. Bruni je pri tem spomnil, da so bili nekateri narodi »žrtve okupacije in uničenja«, danes pa trpijo zaradi ran, ki jih povzročajo nezaključeni spori.

Papež bo v osrčju Evrope spregovoril tudi o okoljskih vprašanjih, o katerih razpravljajo na stari celini.

Osrednja tema: mir

Ena osrednjih tem sedmih nagovorov, ki jih bo papež predstavil v italijanščini, bo mir. Po Brunijevih besedah teme, ki jih bo sveti oče obravnaval, spominjajo na zgodovino tistih dežel, ki so si močno želele in si prizadevale ustvariti pogoje za mir po trpljenju, preživetem med vojno, in to v času, »ko obstaja nevarnost, da bo celina znova potisnjena v spor«. Papež bo spregovoril tudi o okoljskih vprašanjih, o katerih razpravljajo na stari celini.

Preobrazba družbe

Z vsemi temi temami se prepleta vprašanje katoliške vzgoje in njene vloge v dobi tehnološke rasti. Srečanji na katoliških univerzah v Leuvenu in Louvainu (27. oziroma 28. septembra) bosta priložnost, da papež ponudi svoje misli o tem, »kaj krščanstvo še vedno lahko sporoča evropski kulturi«.

Na srečanju s profesorji Katholieke Universiteit Leuven bo po Brunijevih besedah predvajan videoposnetek o humanitarni pomoči beguncem. Tema je zelo aktualna in predstavlja izziv za družbo zaradi preobrazbe, ki jo je belgijska družba doživela v zadnjih letih, tudi zaradi navzočnosti beguncev v univerzitetnih ustanovah.

Papeža bosta na potovanju spremljala kardinal Robert Francis Prevost, prefekt Dikasterija za škofe, in kardinal Marcello Semeraro, prefekt Dikasterija za zadeve svetnikov.

Možno tudi srečanje z žrtvami zlorab

Na tiskovni konferenci pred začetkom papeževega potovanja je bilo med vprašanji časnikarjev izpostavljeno tudi vprašanje spolnih zlorab s strani duhovnikov, posebej glede novice, ki jo je posredovala Belgijska škofovska konferenca o morebitnem srečanju papeža s petnajstimi žrtvami zlorab, šestimi moškimi in devetimi ženskami.

Po napovedi škofov naj bi bilo srečanje »povsem zaupno«, kraj in čas naj bi bila razkrita šele po koncu srečanja, vendar Bruni tega dela papeževega programa ni potrdil. Pojasnil je le, da bodo tovrstne informacije s tiskovnega urada posredovali pozneje, »če bo v dogovoru z žrtvami prišlo do konkretnega srečanja«.

Glede škofa Vangheluweja, ki je obtožen spolne zlorabe otrok, celo lastnega nečaka, je Bruni pojasnil, da se papež »zaveda bolečine, drame in trpljenja v Belgiji in zagotovo lahko pričakujemo omembo tega primera«.

Brez državnega tajnika

Na koncu so se dotaknili še drugih podrobnosti štiridnevnega obiska: med njimi so srečanja s predstavniki organov Evropske unije in sorodnih ustanov. Kot običajno, so tudi med obiskom Luksemburga in Belgije predvidena srečanja z mladimi ter krajevnimi duhovniki in redovniki. 

Vatikanski državni tajnik kardinal Pietro Parolin se potovanja ne bo udeležil, ker je trenutno v New Yorku, kjer predstavlja Sveti sedež na 79. generalni skupščini Združenih narodov. Papeža bosta na potovanju spremljala kardinal Robert Francis Prevost, prefekt Dikasterija za škofe, in kardinal Marcello Semeraro, prefekt Dikasterija za zadeve svetnikov.