Papež Frančišek je minuli konec tedna v avdienco sprejel predsedstvo Komisije škofovskih konferenc pri Evropski zvezi (ComECE). Kot poroča Radio Vatikan, so bile v središču pogovorov migracije, sogovorniki pa so nekaj besed izmenjali tudi o položaju Cerkve v Nemčiji, predvsem z vidika sinodalne poti in krize zlorab. Kardinal Jean-Claude Hollerich in škof Franz-Jozef Overbeck, predsednik in podpredsednik ComECE, sta v pogovoru za spletni portal Vatican News povedala več o srečanju s papežem Frančiškom.

Papež dobro pozna Evropo in ima vpliv na evropsko politiko

Po besedah kardinala Hollericha se je vedno lepo srečati s svetim očetom, saj »papež resnično zelo dobro pozna Evropo, je prijatelj Evrope in spodbuja evropsko politiko«. Politiki v Bruslju papeža zelo upoštevajo, govorijo o okrožnicah Hvaljen, moj Gospod in Vsi smo bratje, in po mnenju luksemburškega kardinala ima sveti oče velik vpliv na evropsko politiko.«

Glede migracijskih politik Evropska zveza ne napreduje

Papež je dal vodstvu ComECE jasna navodila glede težkih razmer na področju priseljevanja, ki je znova pod drobnogledom mednarodnih vesti zaradi dogajanja v Španiji in na Danskem. Kardinal Hollerich je poudaril, da glede migracijskih politik Evropska zveza ne napreduje; države, kot so Italija, Španija, Malta in Grčija, so prepuščene same sebi, in to je po njegovih besedah sramotno za vso Evropo.

Pozitivna izkušnja sprejema beguncev v Luksemburgu

Kardinal je ob tem spregovoril o izkušnji rodnega Luksemburga: to je država, ki še vedno sprejema veliko migrantov in beguncev ter je dokaz, da je ljudi mogoče vključiti v družbo. Kot je pojasnil, so v Luksemburgu sprejeli dve družini, ki sta bili na Lezbosu, prihajata pa iz Sirije in Kuvajta, ena krščanska in ena muslimanska: »Živita v isti hiši, v dveh ločenih stanovanjih, vse stroške zanju pa krije Cerkev. Zelo dobro sta se vključili v vas, veliko veselje ju je obiskati. Otroci že govorijo luksemburščino – najstarejši ima sicer še nekoliko težav, zaenkrat piše še v angleščini, vendar tudi on dobro napreduje. Lepo je videti, da so lahko ti ljudje na varnem, da lahko živijo srečno življenje, kot vsi drugi. Vendar pa moramo kljub temu misliti tudi na veliko množico ljudi, ki nima te možnosti. Vključitev v družbo je mogoča.«

Kot je povedal kardinal, velika večina izmed njih ni skrajnežev; seveda je mogoče, da v množici beguncev pridejo tudi ti in v tem primeru jih je treba kot takšne tudi obravnavati. Sicer pa moramo imeti odprto srce: epidemija nas bi morala naučiti, da smo brez družbenih stikov okrnjeni v svoji človeškosti.

Cerkev v času epidemije pokazala premalo zavzetosti

Kardinal Hollerich je po srečanju s papežem spregovoril tudi za avstrijsko katoliško agencijo Kathpress. Kot je dejal, bi morala Cerkev v obdobju koronaepidemije po njegovem mnenju več govoriti o strahovih ljudi pred umiranjem in jih spodbujati, naj se smrti ne bojijo. Kardinal je prepričan, da moramo izpolnjevati svoje poslanstvo kot kristjani »tako dobro, kot je le mogoče – tudi ob tveganju, da se okužimo z virusom«.

O cepljenju proti koronavirusni bolezni je kardinal za avstrijsko agencijo povedal, da je bil povsem zgrožen nad nacionalističnim odnosom posameznih držav glede dostopa do cepiv; ko so se meje zaprle, si je vsaka država posebej povsem sebično prizadevala, da bi lahko naročila čim več odmerkov. Zato je po njegovem mnenju vloga Evropske zveze izjemno pomembna: »Videli smo, kako pomembne so odprte meje, kako pomemben je Schengen; po tej poti moramo dosledno stopati tudi v prihodnosti.«

Cerkev v Evropi je še preveč nacionalna

Kardinal je še pojasnil, da Katoliška cerkev v Evropi po njegovem mnenju še vedno preveč razmišlja in deluje znotraj nacionalnih okvirjev: »Cerkev v Aziji je dosti bolj pomrežena kot evropska, čeprav se azijske kulture bolj razlikujejo med seboj kakor evropske.«


Škof Franz-Josef Overbeck FOTO: Vatican Media

Storiti, kar je mogoče, da bi ljudje ostali v svojih državah

Tudi essenski škof, Franz-Josef Overbeck, podpredsednik ComECE, je za Vatican News spregovoril o vprašanju priseljencev, pa tudi o razmerah v Nemčiji, ter odgovoril na vprašanje, ali je že napočil čas za tretji vatikanski koncil. Najprej je poudaril, da bi morala Cerkev glede migrantov reči, kako je potrebno storiti vse, da bi ljudje lahko ostali v svojih državah, na svojih domovih.

»Toda kaj lahko rečemo ob pogledu na begunce iz Malija ali Libije? Kaj storiti ob pogledu na Sredozemsko morje, ki je postalo največje pokopališče v Evropi? Vprašanje migracij ne bo razrešeno v naslednjih nekaj letih, morda bo trajalo tudi nadaljnjih sto let. Ves svet se spreminja. Sveti oče dobro pozna razmere in vprašanja, ki se pojavljajo: ne le, kako živeti, ampak kako preživeti ob pomanjkanju vode, ali okoljevarstvu, ki ne zagotovi ljudem tega, kar je nujno potrebno za življenje. Kaj naj ob tem storimo? Ostanemo tukaj in čakamo? To gotovo ni mogoče, smo kristjani in poklicani smo živeti ljubezen do bližnjega. Cerkev v Nemčiji je že zagotovila pomoč državam po svetu, ki so se znašle v krizi, med drugim tudi Venezueli. Tja smo skupaj z državo poslali na tone zdravil, saj so tamkajšnji ljudje brez pomoči.«

Razmere v Nemčiji

Essenski škof je v nadaljevanju odgovoril na vprašanje glede položaja Cerkve v Nemčiji. Kot je pojasnil, so »živa Cerkev, ki se je prav odločila, da se odzove v teh tako težkih razmerah brezna spolnih zlorab mladoletnih s strani duhovnikov. Odločili smo se za sinodalno pot, ki jo je pozneje izbral tudi sveti oče za vesoljno Cerkev. Smo na ozki, vendar pravi poti.«

Cerkev v Nemčiji ni na mrtvi točki, temveč na točki sprememb

Škof Overbeck je tudi izpostavil, kako se ne strinja z izjavo kardinala Marxa v odstopnem pismu papežu Frančišku, da je Cerkev »na mrtvi točki«: »Mrtva točka zadeva kakšno izmed cerkvenih struktur, res je, vendar gre vera naprej z mladimi, z ostarelimi na nov način. Ni vse mrtvo, smo na točki sprememb, izbire novih poti. Prav tako nismo razkolniška Cerkev. Smo v času sprememb, tudi duhovnih, treba je razmišljati o različnih tematikah, tudi o celibatu: glede tega smo gotovo na mrtvi točki, duhovni poklici so skoraj na ničli – ne le v Nemčiji, ampak povsod na zahodu. Poskusimo razumeti, kaj nam Bog želi povedati, premislimo o tem. Sam sem resnično zaskrbljen zaradi pomanjkanja duhovnikov. V dvanajstih letih svoje škofovske službe sem posvetil največ enega ali dva duhovnika letno, medtem ko jih vsako leto umre med 20 in 30.«

Ni še čas za tretji vatikanski koncil

Ob koncu pogovora je podpredsednik ComECE dejal, da kljub kompleksnim in temeljnim vprašanjem, s katerimi se ukvarja Cerkev, še ni napočil čas za tretji vatikanski koncil: »Morda smo v končni fazi udejanjanja drugega vatikanskega koncila, ne pa v pripravi na tretjega. Obstaja še veliko teoloških, dogmatičnih oziroma temeljnih vidikov, ki jih je treba dodelati: npr. verska svoboda ali vitalno življenje Cerkve. Po mojem mnenju gotovo še ni dozorel čas za tretji vatikanski koncil.«