Papež Benedikt XVI. danes pričenja odmevno in izredno naporno pastirsko potovanje v Mehiko in na Kubo. Kot poroča avstrijska katoliška agencija Kathpress, je to triindvajseto inozemsko potovanje Benedikta XVI. in njegovo prvo na področje špansko govoreče Latinske Amerike. Skupaj bo obiskal pet mest v obeh državah. Zaradi potovanja minulo sredo ni imel splošne avdience. Benedikt XVI., ki bo 16. aprila letos dopolnil petinosemdeset let, je najstarejši papež v dosedanji zgodovini Cerkve, ki se podaja na pot v tujino.

Papež se danes zjutraj z letalom italijanske letalske družbe Alitalia odpravlja na štirinajsturni let z rimskega letališča Fiumicio v Guanajuato v Mehiki, kjer naj bi ga sprejeli ob 16. uri in trideset minut po krajevnem času. Sveti oče se bo s papamobilom odpeljal v nekaj več kot 30 km oddaljeno mesto Leon (s celim imenom Leon de Los Aldama), ki s poldrugim milijonom prebivalcev velja za sedmo največje mesto v Mehiki.

Benedikt XVI. bo stanoval v katoliškem kolegiju Miraflores. Znamenito mehško izobraževalno ustanovo vodijo španske redovnice ‘Esclavas de la Santisima Eucaristia y de la Madre de Dios’. Red je leta 1925 v Granadi ustanovila mati Trinidad Carreras.

Jutri se bo sveti oče v zgodovinski palači Casa del Conde Rul v Guanajuatu, prestolnici istoimenske mehiške zvezne države, sestal z mehiškim predsednikom Felipejem Calderonom. Zatem bo na trgu Plaza de la Paz pozdravil tamkajšnje otroke.

V nedeljo, 25. marca, bo papež v sejemskem središču Parque Guanajuato Bicentenario v Silau daroval slovesno sveto mašo, ki bo v znamenju praznika Gospodovega oznanjenja. Pri bogoslužju, ki velja za osrednji dogodek papeževega potovanja v Mehiko, pričakujejo približno poldrugi milijon vernikov.

Popoldne bo Benedikt XVI. s škofi iz celotne Latinske Amerike v leonski stolnici molil večernice. Pri tem bo predstavil svoj nagovor o cerkvenem in družbenem položaju v deželi, ki ga vsi že zelo nestrpno pričakujejo.

Morilska mamilaška vojna bi lahko bila ena izmed tem papeževega nagovora. V cerkvenem oziru je v Mehiki v letih 2010/11 sledi pustil škandal zlorab redovnega ustanovitelja p. Marciala Maciela (1920-2008), med drugim tudi v obliki precejšnjega vala prestopov v evangeličanske svobodne Cerkve. Skrbi se pojavljajo tudi v Cerkvah drugih latinskoameriških držav, kjer se škofje dejavno udejstvujejo v strankarski politiki, kot denimo v Hondurasu, kjer nek škof celo kandidira za položaj predsednika države (http://www.druzina.si/ICD/spletnastran.nsf/all/1567A651C79120E9C1257992003245ED?OpenDocument). Vse te teme bi lahko sveti oče nagovoril 25. marca.

V ponedeljek, 26. marca, bo Benedikt XVI. iz Silaa poletel v Santiago na Kubi. Tam ga bosta uradno sprejel državni predsednik Raul Castro in predsednik Kubanske škofovske konference nadškof Dionisio Garcia. Z letališča se bo sveti oče s papamobilom odpeljal na Trg Antonia Macea, kjer bo na prostem daroval slovesno sveto mašo. Ta bo v znamenju štiristote obletnice obstoja narodnega Marijinega svetišča Senora de la Caridad del Cobre.

Naslednji dan bo papež v kraju El Cobre obiskal romarsko središče Santuario de la Virgen de la Caridad, zatem pa bo odpotoval v prestolnico Havano, kjer ga bo na letališču ‘Jose Marti’ sprejel kardinal Jaime Ortega. V Palači revolucije bo sveti oče obiskal državnega in ministrskega predsednika Raula Castra. Zvečer je na sporedu skupni obed s kubanskimi škofi na tamkajšnji nuncaturi, kjer bo papež tudi bival.

Slovesno bogoslužje v sredo, 28. marca na Trgu revolucije v Havani bi poleg maše v Silau prav tako pomenilo enega izmed vrhuncev triindvajsetega potovanja v tujino papeža Benedikta XVI. popoldne je predvidena slovesnost ob zaključku potovanja, po enajsturnem letu pa svetega očeta 29. marca ponovno pričakujejo na rimskem letališču.

Že minuli teden je papežev osebni tajnik Georg Gänswein pojasnil, kako sveti oče ‘dokončno brusi’ svoje pridige in nagovore za obisk Latinske Amerike. Vsekakor ne gre za preprosto potovanje, vendar se Benedikt XVI. po besedah svojeg tajnika počuti dobro in se potovanja veseli.

Vatikanski tiskovni predstavnik p. Federico Lombardi je minuli petek potrdil, da se papež na Kubi ne bo sestal z disidenti, kar je veljalo že pri njegovem predhodniku med zgodovinskim obiskom na Kubi leta 1998.

O političnih darilih papežu pa tokrat nihče več ne govori. Še decembra lani je bilo govora o amnestiji 2900 zapornikov, med njimi tudi političnih, kar naj bi predstavljalo ‘božično darilo’ Benediktu XVI. Kuba je tovrstne razlage zavračala, po navedbah kubanskega veleposlanika pri Svetem sedežu naj bi šlo za običajno človekoljubno dejanje tamkajšnje vlade.

Drobna ‘darila’ ali vsaj dobronamerne geste pa je bilo v preteklih tednih opaziti tudi z vatikanske strani: kratko poročilo o dnevu komunistične partije na Kubi v časniku ‘L’Osservatore Romano’, pa trije pogovori s kubanskim veleposlanikom pri Svetem sedežu v vatikanskih medijih. O kršenju človekovih pravic ni bilo govora.

Če gre verjeti kubanskemu veleposlaniku pri Svetem sedežu, ima katoliška Cerkev na Kubi vse pravice in svoboščine. Aretacija več ducatov pripadnic ‘Žensk v belem’ po nedeljskem bogoslužju pa vendarle potrjuje, da javno vmešavanje katoličanov v družbeno življenje že vedno ni zaželjeno (http://www.druzina.si/ICD/spletnastran.nsf/all/49BA5FCB5782AF21C12579C6003A25ED?OpenDocument).

Ker je tematika verske svobode Benediktu XVI. prav posebej pri srcu, lahko z napetostjo pričakujemo njegove izjave o položaju Cerkve na Kubi, menijo pri avstrijski katoliški agenciji Kathpress. Papežu bodo na Kubi prisluhnili tudi komunisti, in sicer ‘z vsem dolžnim spoštovanjem’, kot so napovedali v časniku ‘Granma’, organu Centralnega komiteja kubanske komunistične partije.