FOTO: Tatjana Splichal

Papež Frančišek je letošnjo poslanico naslovil: Dialog med generacijami, izobrazba in delo, sredstva za vzpostavitev trajnega miru. Razdelil jo je na štiri poglavja. Prvo je naslovil s stavkom preroka Izaija: Kako ljubke so na gorah noge glasnika, ki oznanja mir (Iz 52,7), v drugem poglavju piše o dialogu med generacijami za vzpostavitev miru, v tretjem izpostavlja izobraževanje in vzgojo kot motor miru, v zadnjem poglavju pa papež poudarja, da le spodbujanje in zagotavljanje dela vzpostavlja mir.

»Papež tudi v letošnji poslanici za svetovni dan miru ostaja znotraj svojega sporočila: vedno znova namreč slišimo papeža, ki nas vabi k dialogu. Dialog je edina možnost za to, da razlike, ki so med ljudmi, razlike, ki so med generacijami, razlike, ki so med narodi, postajajo obogatitev, ne pa razlog za razhajanja, za delitve ali za ustvarjanje nasprotovanja,« je dejal v predstavitvi nadškof Stanislav Zore, ki je poslanico tudi prevedel: »Posebej papež poudari, da je temelj resničnega dialoga osnovno zaupanje med ljudmi in med družbenimi skupinami. To zaupanje vzpostavi pripravljenost poslušati drugega, se z drugim pogovarjati in hoditi skupaj. Nekaj, kar mi doživljamo v okolju, v katerem živimo in v okolju, kjer delamo: kadar nam osnovno zaupanje ne uspe, se ne poslušamo, tam ne moremo hoditi skupaj, tam se skupnost razdre,« je dejal nadškof Zore.

Nadškof Zore: »Posebej papež poudari, da je temelj resničnega dialoga osnovno zaupanje med ljudmi in med družbenimi skupinami.« FOTO: Tatjana Splichal

Dialog – trdna zakoreninjenost v bogastvo in modrost generacij 

Papež posebej poudari, je nadaljeval nadškof Zore, da družbeni izzivi in mirovni procesi ne morejo brez dialoga med varuhi spomina, se pravi ljudmi, ki nosijo v sebi določeno življenjsko izkušnjo, določeno modrost, se pravi med starejšimi, in med tistimi, ki nadaljujejo zgodovino, torej med mlajšimi. »Da to sožitje med starejšimi in mlajšimi – papež to velikokrat omenja v svojih nastopih – po eni strani pomeni neko trdno zakoreninjenost v bogastvo in modrost generacij, ki so živele pred nami, hkrati pa ta modrost dobiva moč in življenjsko silo za to, da gre življenje naprej.« V tem dialogu med generacijami je po papeževih besedah gonilna sila zdrave politike, »ki se ne zadovolji z opravljanjem obstoječega, s priložnostnimi rešitvami, ampak ponuja vzvišene oblike ljubezni do drugega in potem trajnostne rešitve,« je poglavje o dialogu predstavil nadškof Zore.

FOTO: Tatjana Splichal

Vlaganje v izobraževanje mladih je glavna cesta 

V poglavju o izobraževanju in vzgoji papež poudari, je dejal nadškof Zore, da se je v zadnjih letih – in to nas mora skrbeti - na svetovni ravni zelo zmanjšal proračun za izobraževanje in vzgojo. »Ker smo na izobraževanje in vzgojo začeli gledati kot na izdatek, kot na strošek, ne pa kot na naložbo. Po drugi strani so se znatno povečali vojaški izdatki, ki so postali večji kot so bili ob koncu hladne vojne. To je zaskrbljujoče.« Zato je pomembno, je dejal nadškof Zore, »da tisti, ki imajo odgovornost, oblikujejo takšne gospodarske politike, ki predvidevajo obrat med javnimi investicijami v izobraževanje in tistimi skladi, ki so namenjeni oboroževanju. Da začnemo investirati v prihodnost, v rast, v razvoj tudi v mir. Po drugi strani da zmanjšamo investicije v navidezno varnost, v vojaško industrijo, ki ne gradi prihodnost.« Nadškof je navedel papeža Frančiška, ki v poslanici pravi, da je vlaganje v izobraževanje mladih glavna cesta, ki vodi k dobičkonosnemu zasedanju pravih mest v svetu dela.

Nadškof Zore se je zahvalil številnim novinarjem, da bodo vsebino poslanice posredovali slovenski javnosti, »in jo na ta način spodbudili k premišljevanju o miru, k doživljanju miru kot hrepenenja vsega človeštva in po drugi strani h konkretnim prizadevanjem za vzpostavljanje miru v različnih skupinah, v različnih segmentih družbe in narodu kot takem.« FOTO: Ksenja Kočevar

Tehnični napredek ne sme siromašiti ljudi

Tudi v poglavju o delu papež spet govori o pereči temi. »V poslanici papež poudari, kako tehnični napredek ne sme pomeniti siromašenja ljudi, ljudje zaradi tega, ker se tehnična sredstva posodabljajo, ne smejo stopati na mesto človeka, zaradi tega ljudje ne smejo izgubljati dela. Kajti delo je tisti prostor, kjer se učimo dajati prispevek za svet, ki bo bolj primeren za življenje. Ta svet pa ne bo bolj primeren za življenje, če toliko in toliko ljudi ne bo imelo dela,« je dejal nadškof Zore. Da papež posebej govori o zahtevni situaciji na področju dela kot posledici pandemije, je dejal nadškof: »To so ljudje, ki živijo dobesedno iz rok v usta, ki pojedo tisto, kar tisti dan zaslužijo.« To ne pomeni, je dejal nadškof, da bi papež bil proti napredku in podjetništvu: »Nasprotno, papež podpira svobodo podjetniške pobude. Istočasno spodbuja pospeševanje in rast družbene odgovornosti, vzporedno mora rasti oboje. Ko dobiček ne postane edino merilo, ampak najvišja vrednota in vsa skrb postane človek.«

Po drugi strani so se znatno povečali vojaški izdatki, ki so postali večji kot so bili ob koncu hladne vojne. To je zaskrbljujoče. (msgr. Stanislav Zore, ljubljanski nadškof)

Poslanica - v času med božičem in novim letom

Nadškof je sklenil predstavitev poslanice z besedami papeža Frančiška in njegovim pozivom, da skupaj hodimo po teh treh poteh: dialoga, izobraževanja in dela: »Pogumno in ustvarjalno. Naj bo vedno več tistih, ki brez hrupa, ponižno in vztrajno iz dneva v dan postajajo tvorci miru. In naj jih vedno prehiteva in spremlja blagoslov Boga miru.« Prav zato, je sklenil nadškof, poslanico vedno predstavljamo med božičem, kot rojstnim dnem tistega, ki ga imenujemo Knez miru, in novim letom, ki je svetovni dan molitve za mir.

Nadškof Zore in urednik zbirke Cerkveni dokumenti dr. Rafko Valenčič. FOTO: Tatjana Splichal

Rafko Valenčič: »Poslanica je del družbenega nauka Cerkve«

Poslanica je del t. i. družbenega nauka Cerkve, je na predstavitvi dejal urednik zbirke Cerkveni dokumenti dr. Rafko Valenčič. Povedal je, kako je sam bral poslanico, ki je, kot je dejal, »z jasno strukturo in sporočilom analiza sedanjega stanja in program, namenjen svetovni skupnosti, zlasti njenim voditeljem.« V spremni besedi Valenčič piše, da bo v poslanici vsak človek, vernik še posebej, našel pobude za osebno in družinsko življenje, za zrele medsebojne odnose in vzgojni proces družbe, družine, posameznikov: »Že znani kamenček v mozaiku družbenega nauka Cerkve bo tako zasvetil z novim sijajem in vabilom, da skupaj stopimo na pot prizadevanja in iskanja.«