Simbolno darilo, perjanica, ki jo je papež Frančišek prejel ob začetku svojega »spokornega romanja« v Kanado, je za nekatere staroselce precej sporno. Sveti oče je minuli ponedeljek od Wiltona Littlechilda, borca za državljanske pravice in velikega poglavarja staroselskega združenja Treaty Six First Nations, prejel tradicionalno pokrivalo, bogato okrašeno s perjem, potem ko se je v imenu Katoliške cerkve opravičil za prisilno prilagajanje okoli 150.000 otrok iz staroselskih družin v katoliških internatskih šolah.

Z izročitvijo naglavnega pokrivala je obdarovancu izkazana velika čast, saj odtlej velja za častnega poglavarja in s tem postane član staroselske skupnosti.

»Z izročitvijo naglavnega pokrivala je obdarovancu izkazana velika čast, saj odtlej velja za častnega poglavarja in s tem postane član naše skupnosti,« je po navedbah krajevnih medijev darilo papežu zagovarjal starešina plemena Samson Cree John Crier. To je priznanje za delo, ki ga je doslej opravil Frančišek, je pojasnil Crier, ki je bil tako kot poglavar Littlechild tudi sam gojenec internatske šole. Littlechild je po srečanju spregovoril o zelo pomembnem koraku na poti sprave, vendar, kot je pojasnil v pogovoru za spletni portal Vatican News, morajo še naprej sodelovati s Katoliško cerkvijo ter »skupaj hoditi po poti miru in pravičnosti«.

Neupravičena čast za voditelja Katoliške cerkve?

Povsem drugačen pa je bil odziv aktivistke za pravice staroselskih ljudstev Riley Yesno: izročitev tradicionalnega okrasja iz perja voditelju Katoliške cerkve je »razočaranje« in po njenem mnenju je papež neupravičeno prejel tako visoko čast. »Cerkev se je znašla v tem položaju, ker se ni obnašala preveč častno,« je pojasnila Yesnova. In še vedno ne ravna častno, je aktivistka spomnila na neizpolnjene zahteve staroselskih prebivalcev.

Papež Frančišek je sicer pokazal dobro voljo, vendar si na tej točki še ne zasluži, da bi prejel darilo, ki je za nas nekaj svetega.

Podobnega mnenja je Niigaan Sinclair, profesorica za staroselske vede na Univerzi v Manitobi. Kot je dejala, je papež Frančišek sicer pokazal dobro voljo, vendar si na tej točki še ne zasluži, da bi »prejel darilo, ki je za nas nekaj svetega«.

Staroselci pričakujejo razveljavitev papeške bule

Na različne odzive kanadskega staroselskega prebivalstva na papežev obisk in Frančiškovo prošnjo za odpuščanje je v teh dneh opozoril tudi zgodovinar Manuel Menrath z univerze v švicarskem Luzernu: sama staroselska ljudstva so zelo raznolika, je v pogovoru za medije pojasnil Menrath. Nekateri staroselci v tem vidijo prvi korak v pravo smer, drugi bi si že na tej točki želeli več. Prav tako nekateri niso dobro sprejeli simbolnih dejanj, kot je bila izročitev naglavnega pokrivala, okrašenega s perjem, je potrdil zgodovinar.

Staroselskih prebivalcev ne skrbijo le internatske šole, temveč kolonializem kot celota in z njim povezane travme.

Med papeževim obiskom bi si staroselska ljudstva želela predvsem to, da bi Frančišek razveljavil papeško bulo »nauka o odkritju«, objavljeno leta 1493, ki predvideva prilagajanje staroselskih ljudstev krščanstvu, je pojasnil izvedenec. Mnogi so bili razočarani tudi nad dejstvom, da se Frančišek izrecno v imenu celotne Katoliške cerkve ni opravičil za napade na staroselske otroke in njihove zlorabe v cerkvenih internatskih šolah, čeravno je med četrtkovim srečanjem s predstavniki Katoliške cerkve v Kanadi v imenu vseh prosil odpuščanja za storjene spolne zlorabe v državi.

Menrath je še poudaril, da staroselskih prebivalcev ne skrbijo le internatske šole, temveč kolonializem kot celota in z njim povezane travme. Tega ni mogoče popraviti, vendar je treba »zgodovino pripovedovati prihodnjim generacijam in je ne smemo nikoli pozabiti«, tako univerzitetni profesor iz Švice. To bi po njegovem mnenju lahko storili tudi z dnevi spomina na žrtve med staroselci, ki bi jih morala priznati in obeleževati tudi Cerkev.