V nagovoru je poudaril, poroča Radio Vatikan, da ponižni živi v stalnem vodstvu dveh glagolov: spominjati se in rojevati, sad korenin in poganjkov, in tako živi veselo odprtost rodovitnosti. Ponižnost, je poudaril sveti oče, je pogoj vere, duhovnega življenja in svetosti. Na začetku srečanja je zbrane nagovoril kardinal Giovanni Battista Re, dekan kardinalskega zbora.

Današnji svet, tako se zdi, je povsem pozabil na ponižnost, s kakršno je Bog prišel na svet.

Papež je v uvodu pojasnil, kako so tovrstna srečanja priložnost za trenutek razmisleka in preverjanja za vsakega posameznika, »da nam bo luč Besede, ki je postala meso, vedno bolje pokazala, kdo smo in kakšno je naše poslanstvo«. Današnji svet, tako se zdi, je povsem pozabil na ponižnost, s kakršno je Bog prišel na svet. Ravno ta beseda pa najbolje izraža skrivnost božiča. Ponižnost so bila vhodna vrata Boga na svet in tudi danes nas vabi, je poudaril sveti oče, da stopimo skoznja.

Po papeževih beseda ni lahko razumeti, kaj naj bi bila ponižnost, toda božič je pravi čas, da jo sprejmemo, da pustimo svoje pomembne družbene vloge in sijaj tega sveta. Pri tem nam je zgled Božji Sin, ki je za naše zveličanje postal krhek otrok. Tudi vsi mi smo pod oklepom posvetne slave in položaja krhki in ranljivi.

Posvetna slava, je papež spomnil člane rimske kurije, je nevarna skušnjava.

Posvetna slava, je papež spomnil člane rimske kurije, je nevarna skušnjava, in mnogi so raje generali poraženih vojsk kakor navadni vojaki enote v boju. Tudi cerkveni dostojanstveniki pogosto izgubljajo čas z govoričenjem, »kaj bi bilo treba storiti« in se nenadzorovano ukvarjajo z domišljijo, ob tem pa izgubljajo stik z dejanskim življenjem in konkretnimi težavami vernega ljudstva.

Ponižnost pa je sposobnost, da znamo svojo človeškost živeti stvarno, z veseljem in upanjem; ponižnost pomeni razumeti, da se človeku ni treba sramovati svoje krhkosti, saj Jezus na vso našo bedo gleda z isto ljubeznijo in nežnostjo, s kakršno gledamo majhnega, krhkega otroka, ki potrebuje vse. Le s ponižnostjo, je zatrdil papež, bomo našli tisto, kar nas bo rešilo, kar nas lahko ozdravi.

FOTO: Vatican Media

Nasprotje ponižnosti, je pojasnil Frančišek, je ošabnost, ki pa nas zapira v majhen svet brez preteklosti ali prihodnosti. Ponižni pa vedno živi med koreninami in poganjki, med spomini in novimi rojstvi. K ponižnosti smo po papeževih besedah poklicani vsi, »ker smo poklicani, da se spominjamo in rojevamo. Poklicani smo, da znova odkrijemo pravi odnos s koreninami in s poganjki. Brez njih smo bolni in nam je namenjeno, da izginemo. Jezus, ki prihaja na svet po poti ponižnosti, nam odpira pot, nam kaže način, nam kaže cilj.« Brez ponižnosti ne moremo srečati Boga in ne moremo doživeti zveličanja, brez ponižnosti ne moremo srečati bližnjega, brata in sestre, ki živita poleg nas.

Ponižnost je tudi pomemben del sinodalne poti, saj je le na ta način mogoče srečevati in poslušati, se pogovarjati in razločevati, skupaj moliti: »Če vsak ostane zaprt v lastna prepričanja, v svoje izkušnje, v lupino svojega čutenja in mišljenja, je težko narediti prostor za izkustvo Duha, ki je po besedah apostola vezana na prepričanje, da smo vsi otroci enega Boga in Očeta vseh, ki je nad vsemi in po vseh in je navzoč v vseh.«

Jezus, ki prihaja na svet po poti ponižnosti, nam odpira pot, nam kaže način, nam kaže cilj.

Rimska kurija, je dejal papež, je prva poklicana k pričevanju ponižnosti, in edino tako bo pridobila večjo avtoriteto in učinkovitost na poti sinodalnega spreobrnjenja. Člani kurije si morajo prvi prizadevati za spreobrnjenje k zmernosti, pravičnosti, sinodalnosti, in vse to je mogoče le po poti ponižnosti.

Ponižnost dopušča sodelovanje, občestvo in poslanstvo, ki so potrebni za sinodalno pot, in edino ponižna Cerkev, ki posluša Duha, je sposobna postaviti svoje središče zunaj same sebe.

Ponižnost je velik pogoj vere, duhovnega življenja in svetosti.

Papež je ob koncu zbrane povabil, naj se pustijo evangelizirati ponižnosti: ponižnosti božiča, ponižnosti jaslic, uboštva in bistvenosti, v kateri je Božji Sin prišel na svet. Ponižnost je namreč tudi značilnost Modrih, ki se globoko priklonijo pred Otrokom. Po besedah svetega očeta je ponižnost »velik pogoj vere, duhovnega življenja in svetosti«.