Sveti oče se je v začetku tedna udeležil prvega srečanja generalne skupščine Italijanske škofovske konference in se v razpravi odločno zavzel za večjo selekcijo v semeniščih, pri tem pa naj bi z uporabo precej »slikovitega« izraza namignil, da je med bodočimi duhovniki preveč homoseksualnih nagnjenj. 

V Cerkvi velja, naj homoseksualci ne bodo duhovniki

Vprašanje istospolno usmerjenih v pripravi na duhovniški poklic je tema številnih razprav že vrsto let. V navodilih vatikanske Kongregacije za katoliško vzgojo iz leta 2005, iz obdobja pontifikata Benedikta XVI. in potrjenih leta 2016 v Frančiškovem pontifikatu, je zapisano, da »Cerkev v globokem spoštovanju do teh oseb ne more dovoliti vstopa v semenišče in prejema svetih redov tistim, ki prakticirajo homoseksualnost, kažejo globoko zakoreninjena homoseksualna nagnjenja ali podpirajo tako imenovano gejevsko kulturo«. Zavrnitev dejavnih homoseksualcev, ki želijo vstopiti v bogoslovno semenišče, je torej v skladu z veljavnimi smernicami Katoliške cerkve glede tega vprašanja. 

Katekizem Katoliške cerkve namreč razlikuje homoseksualna dejanja in homoseksualna nagnjenja: Sveto pismo homoseksualna dejanja predstavlja kot velik greh, medtem ko so »homoseksualna nagnjenja, ki so globoko zakoreninjena in se ugotavljajo pri določenem številu moških in žensk, objektivno gledano neurejena in so zanje pogosto preizkušnja«. Osebe s homoseksualnimi nagnjenji so v položaju, »ki močno ovira pristne odnose z moškimi in ženskami«.

Pravica do duhovniškega posvečenja ne obstaja

Kot je razvidno iz navodil, se od kandidata za duhovniško službo pričakuje čustvena zrelost, ki ga »usposablja za pravilne odnose z obema spoloma, z moškimi in ženskami, ter v njem razvija pristen čut za duhovno očetovstvo v cerkvenem občestvu, ki mu bo zaupano«. Ker pravica do duhovniškega posvečenja ne obstaja, je povsem v pristojnosti Cerkve, »da z vso odgovornostjo opredeli potrebne zahteve za prejem zakramentov, ki jih je ustanovil Kristus, razločevati primernost tistega, ki želi vstopiti v semenišče, ga spremljati v času njegovega oblikovanja in ga pripustiti k svetim redovom, kolikor sodi, da ima potrebne vrline«. 

Cerkev ima stroge pogoje, kdo lahko postane duhovnik: oblikovan mora biti človeško, duhovno, intelektualno in pastoralno. FOTO: Tatjana Splichal

Iz navodil za formacijo duhovnikov je razvidno, da se od kandidata za duhovniško službo pričakuje čustvena zrelost, ki ga »usposablja za pravilne odnose z obema spoloma«, pa tudi iskrenost glede lastnih nagnjenj.

Od duhovniških kandidatov pa se pričakuje tudi iskrenost: bilo bi skrajno nepošteno, je še zapisano v navodilih, »če bi kandidat skrival svojo homoseksualnost in bi kljub vsemu pristopil k posvečenju«.

Kako je s sprejemanjem homoseksualcev v bogoslovje v Sloveniji?

Rektor ljubljanskega semenišča dr. Roman Globokar je za Družino pojasnil, da se tudi v Sloveniji držijo navodil glede vzgoje bogoslovcev. V veliko pomoč jim je pripravljalno leto, ki ga opravijo vsi, ki si želijo vstopiti v bogoslovje. »V tem času se seznanijo s kriteriji za prejem posvečenja. Pogovarjajo se tudi glede homoseksualne usmerjenosti. Če bi nekdo od bogoslovcev prepoznal, da je to njegovo nagnjenje tako močno, da ne bi mogel živeti spolne vzdržnosti, ne more biti posvečen,« je pojasnil. »Tudi kasneje v semenišču bogoslovce spremljamo. Posameznika, ki v sebi prepozna tako močno homoseksualno nagnjenje, da ne more živeti v celibatu, spodbudimo, da se v takem primeru ne odloči za posvečenje. V preteklosti je bilo nekaj kandidatov, ki so prepoznali homoseksualno nagnjenje in so zaradi tega izstopili iz bogoslovja.«

Ljubljansko semenišče na Pogačarjevem trgu poleg ljubljanske stolnice. FOTO: Tatjana Splichal

Izraz na meji med žaljivim in pogovornim

Italijanski škofje so že večkrat razpravljali o bolj odprtem pristopu k tem smernicam v luči upadanja vpisa v večino državnih semenišč in spreminjanja družbenega ozračja do istospolno usmerjenih. Zaradi številnih nasprotovanj znotraj škofovske konference so nazadnje sprejeli amandma, ki se je omejil na razlikovanje med istospolnimi »nagnjenji« in »dejanji« ter znova potrdil obvezo celibata za vse duhovniške kandidate, tako homo- kot heterospolno usmerjene. S tem so odprli vrata semenišč istospolno usmerjenim duhovniškim kandidatom, ki so se zavezali celibatu.

Iz tokratne razprave je bilo razbrati, kako papež očitno želi preprečiti, da bi istospolno usmerjeni, ki se odločijo za duhovniški poklic, na koncu živeli dvojno življenje z vsemi negativnimi posledicami svojih nagnjenj. Frančišek naj bi svoje mnenje podkrepil z neprimernim izrazom, češ, da je v nekaterih italijanskih bogoslovnih semeniščih že zdaj »preveč pedrstva«.

Izraz, ki ga je uporabil Frančišek, v Italiji običajno dojemajo kot žaljivega; v Rimu pa ga pogosto uporabljajo tudi v pogovornem jeziku in ne nujno na žaljiv način.

Frančišek je uporabil izraz »frociaggine«, ki ga v Italiji običajno dojemajo kot žaljivega; v Rimu pa ga pogosto uporabljajo tudi v pogovornem jeziku in ne nujno na žaljiv način. Papeževe besede so medijem očitno posredovali nekateri udeleženci škofovskega zasedanja. Po navedbah La Repubblice nekateri škofje menijo, da je Frančišek, čigar materni jezik ni italijanščina, ampak španščina, nenamerno storil napako. Kot so pojasnili, je bilo navzočim jasno, da se papež ni zavedal, kako žaljiva je beseda v italijanščini.

Papež se je opravičil za grobe besede

Papež Frančišek se je danes opravičil za uporabo slabšalnega izraza za geje, ki naj bi ga izrekel na srečanju z italijanskimi škofi, poročajo tuje tiskovne agencije. Vatikan je danes izdal izredno opravičilo, v katerem so med drugim zapisali, da papež ni želel nikogar užaliti in se opravičuje vsem, ki bi jih uporaba izraza morda prizadela, je povzela STA.

»Papež Frančišek se zaveda člankov, ki so bili nedavno objavljeni o njegovem pogovoru za zaprtimi vrati s škofi. Kot je že večkrat izjavil, je v Cerkvi dovolj prostora za vse. Nihče ni nekoristen, nihče ni odveč, za vsakogar se najde prostor,« so danes po poročanju Anse še sporočili iz Vatikana.