Papež Frančišek se bo v začetku maja srečal s predstavniki različnih veroizpovedi in religij v Bolgariji in Severni Makedoniji ter v bolgarski prestolnici Sofiji molil za mir, kot je razvidno s programa potovanja med 5. in 7. majem, ki so ga sredi aprila objavili v Vatikanu. Sveti oče bo obiskal tudi begunsko taborišče v Sofiji in v makedonski prestolnici Skopju molil ob spominskem obeležju redovne ustanoviteljice in Nobelove nagrajenke za mir matere Terezije (1910-1997). Po dveh enodnevnih obiskih v Albaniji (2014) ter Bosni in Hercegovini (2015) bo to tretje Frančiškovo potovanje na Balkanski polotok. Med 31. majem in 2. junijem je na programu obisk Romunije.

5. maja Frančiška v Sofiji pričakujeta predsednik države Rumen Radev in predsednik bolgarske vlade Bojko Borisov. Po nagovoru politikom in diplomatom se bo sveti oče srečal z voditeljem bolgarske pravoslavne Cerkve, patriarhom Neofitom, in najvišjim upravnim telesom, svetim sinodom. Zatem je predvidena zasebna molitev pred prestolom sv. Cirila in Metoda v pravoslavni stolnici Aleksandra Nevskega. Popoldne istega dne bo papež obhajal slovesno bogoslužje na Trgu kneza Aleksandra I. v središču mesta.

6. maja bo sveti oče zjutraj obiskal begunsko taborišče v Sofiji, nato pa odpotoval v 170 kilometrov oddaljeno mesto Rakovski, kjer živi najvišji odstotek katoličanov v Bolgariji. Tam bo obhajal sveto mašo s slovesnostjo prvega svetega obhajila, sledilo bo kosilo z bolgarskimi katoliškimi škofi, zatem pa se bo sveti oče srečal še s tamkajšnjo katoliško skupnostjo. Zvečer se bo papež vrnil v Sofijo, kjer bo na Trgu neodvisnosti vodil ekumensko molitev za mir.

7. maja Frančišek potuje v Skopje, kjer ga bo uradno sprejel makedonski predsednik Džordže Ivanov – ta se po desetih letih umika s predsedniškega položaja, saj na naslednjih volitvah nima več možnosti za kandidaturo. Po srečanju s predsednikom makedonske vlade Zoranom Zaevom bo papež v predsedniški palači nagovoril predstavnike političnega, družbenega in diplomatskega življenja. Zatem bo v spremstvu drugih verskih voditeljev obiskal spominsko hišo matere Terezije in se srečal z ubogimi.

Na programu so še bogoslužje na Makedonskem trgu v središču Skopja, ekumensko in medversko srečanje z mladimi ter srečanje z duhovniki, redovniki in redovnicami v mestni stolnici. Zvečer se bo papež vrnil v Rim.

Papeža v Skopju pričakuje manjšinjsko, toda živo katoliško občestvo

Papeža Frančiška v Severni Makedoniji z velikim veseljem pričakuje tamkajšnja majhna katoliška skupnost. Duhovniki, redovniki in redovnice se že več mesecev pripravljajo na enodnevni obisk svetega očeta v prestolnici Skopju in si želijo, da bi bil to za vse trenutek veselja in potrditve v veri.

Katoličani v Severni Makedoniji predstavljajo manj kot odstotek vsega prebivalstva. Dve tretjini je pravoslavnih vernikov, ena tretjina pa muslimanov. Kristjani so na tem območju navzoči že zelo dolgo. Evangelij sta prinesla sveta brata Ciril in Metod v 9. stoletju, ko je krščanstvo prišlo v Kraljevino Bolgarijo. Do prve evangelizacije je prišlo že v 4. stoletju, vendar so barbarski vpadi na ozemlje za njo izbrisali vsako sled.

V prvi polovici 20. stoletja je imela Katoliška cerkev enak položaj kot druga verstva v Jugoslaviji, toda deležna je bila številnih omejitev in diskriminacije. Po letu 1945 in vse do neodvisnosti leta 1991 se je položaj Katoliške cerkve znotraj Jugoslavije poslabšal, tako da so se prekinili diplomatski odnosi s Svetim sedežem, ki so bili znova vzpostavljeni leta 1966. Z razglasitvijo neodvisnosti je Cerkev spet začela izvajati svoje dejavnosti in nova država je vzpostavila diplomatske odnose s Svetim sedežem. Danes je v Severni Makedoniji približno 20.000 katoličanov, od teh je 15.000 bizantinskega, 5.000 pa latinskega obreda.

Majhno katoliško skupnost vodi skopski nadškof Kiro Stojanov

Majhno katoliško skupnost v Severni Makedoniji vodi skopski nadškof Kiro Stojanov. Kot je pojasnil, je Katoliška cerkev v državi sestavljena iz dveh škofij: škofije v Skopju, ki je obstajala že v prvih stoletjih krščanstva, in nove eparhije katoličanov bizantinskega obreda, ki jo je papež ustanovil lansko leto. Katoličani predstavljajo manjšinsko skupnost, ki pa je zelo živa, ker ima po nadškofovih besedah veliko mladih duhovnikov, ki zares veliko delajo z verniki vseh starosti.

Čeprav sta škofiji dveh različnih obredov, ju vodi en sam škof, in verniki latinskega in bizantinskega obreda so med seboj povezani kakor ena sama družina. Sodelovanje med duhovniki, posvečenimi osebami in verniki je zelo močno.

Obisk Cerkve na obrobju

Papež Frančišek bo v Skopju obiskal »Cerkev na obrobju«, kar si, kot je spomnil nadškof Stojanov, želi že od začetka svojega pontifikata. Tam se bo srečal s svojo Cerkvijo, kot v vseh drugih krajih, ki jih obišče. Njegov obisk bo podpora vsem, ki na tem območju delajo za Katoliško cerkev.

V pričakovanju papeževega obiska je pred kratkim začela delovati tudi spletna stran Vatican News v makedonskem jeziku, kar je za tamkajšnjo skupnost zelo pomembno.

Vir: Kathpress / Radio Vatikan
Foto: Vatican Media