Papež je množico na trgu sv. Petra točno opoldne z nasmehom pozdravil z balkona bazilike sv. Petra, okrašenega s slovensko cvetlično dekoracijo. Svoj nagovor je začel z voščilom: »Dragi bratje in sestre, blagoslovljen božič!«

Preberite tudi: Božična okrasitev bazilike sv. Petra zopet slovenska [VIDEO]

»Oči in srca kristjanov po vsem svetu so obrnjeni v Betlehem, tja, kjer v teh dneh kraljujeta bolečina in molk. Tam je zadonelo oznanilo, ki so ga pričakovali že stoletja: 'Rodil se je odrešenik, ki je Kristus Gospod.' To so besede angela na betlehemskem nebu, ki so namenjene tudi nam. Napolnjujejo nas z zaupanjem in upanjem, ko vemo, da se je Gospod rodil za nas. Da je Očetova večna beseda izbrala svoje prebivališče med nami, postala je meso. Prišla je in se naselila med nami. To je novica, ki spreminja tek zgodovine,« je poudaril.

Da bi postali Božji otroci

»Betlehemsko oznanilo je oznanilo velikega veselja. Kakšnega veselja? Ne minljive sreče tega sveta, ne razposajenosti ob zabavi, ampak veliko veselje, ker nas dela velike. Danes dejansko mi, človeška bitja, v vsej svoji omejenosti objemamo gotovost nezaslišanega upanja, da smo namreč rojeni za nebesa.

Danes v vsej svoji omejenosti objemamo gotovost nezaslišanega upanja, da smo rojeni za nebesa.

Da, Jezus, naš brat, je prišel, da svojega Očeta naredi za našega Očeta. Kot krhko dete nam razodeva Božjo nežnost in še veliko več: on, Očetov edinorojenec, nam daje moč, da postanemo Božji otroci. Glejte, to je veselje, ki potolaži srce, obnovi upanje in daje mir. To je veselje Svetega Duha, veselje, ker smo ljubljeni otroci.«

Veseli se!

»Bratje in sestre, danes se je v Betlehemu, v temi zemlje, prižgal ta neugasljivi plamen. Danes je temine sveta premagala Božja luč, ki razsvetljuje vsakega človeka. Bratje in sestre, razveselimo se te milosti,« je povabil navzoče. »Veseli se ti, ki si izgubil zaupanje in gotovost, kajti nisi sam. Nisi sam. Kristus se je rodil zate. Veseli se ti, ki si opustil upanje, kajti Bog ti ponuja roko. Ne žuga ti s prstom, ampak ti ponuja svojo ročico otroka, da te osvobodi strahov, da te vzravna v naporih in ti pokaže, da si v njegovih očeh vreden več kot vse drugo. Veseli se ti, ki v srcu ne najdeš miru, ker se je zate izpolnila starodavna Izaijeva prerokba: 'Dete nam je rojeno, Sin nam je dan. Imenoval se bo Knez miru.' Z njim v Svetem pismu vidimo, da njegovemu miru in njegovemu kraljestvu ne bo konca,« je izpostavil.

»V Svetem pismu je nasproti Kneza miru postavljen vladar tega sveta, ki s tem, da seje smrt, deluje proti Gospodu, ki ljubi življenje,« je nadaljeval. »Vidimo ga, kako deluje v Betlehemu, ko se po Odrešenikovem rojstvu zgodi pokol nedolžnih otrok.« Ob tem se je papež spomnil sodobnih pokolov nedolžnih otrok, katerih življenje je opustošila, uničila vojna. »To so mali Jezusi danes,« je dejal.

Ne vojni in orožju

»Ko rečemo da Knezu miru, pomeni, da rečemo ne vojni,« je opomnil. »To je pogumno – reči ne vojni. Sleherni vojni, sami logiki vojne, ki je pot brez cilja, poraz brez zmagovalca, norost brez opravičila. To je vojna.« Da pa bi rekli ne vojni, moramo reči ne tudi orožju, je bil jasen papež Frančišek. Vprašal se je, kako lahko govorimo o miru, če naraščata proizvodnja in prodaja orožja. Dejal je, da se mora o tej problematiki več govoriti, saj ljudje sploh »ne vedo, koliko javnih sredstev se nameni za oboroževanje«.

Naj se približa dan miru

»Izaija, ki je prerokoval o Knezu miru, je pisal o dnevu, ko narod ne bo več dvignil meča proti drugemu narodu. Pisal je o dnevu, ko se ljudje ne bodo več učili vojskovanja, ampak bodo svoje meče prekovali v lemeže in svoje sulice v srpe. Z Božjo pomočjo si prizadevajmo, da se bo ta dan približal,« si iskreno želi papež.

Izaija, ki je prerokoval o Knezu miru, je pisal o dnevu, ko narod ne bo več dvignil meča proti drugemu narodu.

V nagovoru se je nato spomnil Izraela in Palestine, posebej krščanskih župnij v Gazi in vsej Sveti deželi. Z bolečino je pozval k miru in osvoboditvi talcev ter izboljšanju humanitarnih razmer. Spodbudil je k iskrenim mednarodnim mirovnim prizadevanjem. »Bratje in sestre, molimo za mir v Palestini in Izraelu,« je pozval. Molil je tudi za Sirijo, Jemen, Libanon, Ukrajino, Armenijo, Azerbajdžan, področji sahela in afriškega rogu, za Sudan, Demokratično republiko Kongo, Južni Sudan in korejski polotok, nazadnje pa tudi za ameriško celino, da bi našli »ustrezne rešitve za premagovanje družbenih in političnih nesoglasij, za boj proti oblikam revščine, ki žalijo dostojanstvo človeka, za odpravljanje neenakosti in soočanje z bolečim pojavom migracij«.

Bodimo glas tistih, ki ga nimajo

Ob koncu je kristjane pozval še, naj bomo glas nemočnih: »Iz jaslic nas Dete prosi, naj bomo glas tistih, ki nimajo glasu. Glas nedolžnih, umrlih zaradi pomanjkanja vode in kruha, glas tistih, ki jim ne uspe najti dela ali pa so ga izgubili, glas tistih, ki so prisiljeni zbežati iz svoje domovine in iskati boljšo prihodnost, pri tem pa tvegajo življenje na nevarnih potovanjih, ko so na milost in nemilost prepuščeni brezobzirnim trgovcem trgovine z ljudmi.«

Sveto leto – milostna priložnost

Spomnil je tudi na bližajoče se sveto leto, »čas milosti in upanja«, ki se bo začelo čez eno leto. »To obdobje priprave naj bo priložnost za spreobrnjenje srca, da rečemo ne vojni in da miru. Čas, da se z veseljem odzovemo na Gospodovo povabilo, ko nas kakor že Izaija kliče, naj ponesemo blagovest ubogim, povežemo strte v srcu, okličemo jetnikom prostost, zapornikom osvoboditev. Te besede so se izpolnile po Jezusu, ki se je danes rodil v Betlehemu.« Nagovor je sklenil z besedami:

Sprejmimo ga, odprimo svoja srca njemu, Odrešeniku, ki je Knez miru.