Kot je dejal, »kdor odpušča drugim, ne izgubi ničesar od svojega dostojanstva, ampak celo raste v njem«, ob tem pa je za zgled postavil sudansko svetnico. Papež je med današnjo avdienco izrekel tudi poziv vsem pristojnim za čim prejšnjo izpustitev talcev v Sveti deželi.

Kateheza o sv. Jožefini

Jožefina Bakhita je bila pri sedmih letih ugrabljena iz svoje družine v Darfurju in prodana kot sužnja. Imela je osem zaporednih lastnikov in trpela hude oblike nasilja, ki so jo oropale istovetnosti otroka, je pojasnil papež Frančišek. Toda Jožefina se je na svoje trpljenje odzvala drugače kot drugi ljudje v njenem položaju.

Sv. Jožefina je vernim ljudem pokazala, da je resnična poklicanost zatiranih v tem, da osvobodijo sebe in zatiralce, saj tako postanejo obnovitelji človeštva.

»Vemo, da ranjene osebe pogosto ranijo drugega; zatirani zlahka postanejo zatiralci,« je dejal sveti oče. Jožefina pa je ravnala drugače: vernim ljudem je pokazala, da je »resnična poklicanost zatiranih v tem, da osvobodijo sebe in zatiralce, saj tako postanejo obnovitelji človeštva«. Po papeževih besedah se »samo v šibkosti zatiranih lahko razkrije moč Božje ljubezni, ki osvobaja oba«.

Sv. Jožefina Bakhita. FOTO: Vatican Media

Kako se je Jožefina osvobodila strahu in suženjstva

Ker je Jožefina odpustila svojim mučiteljem, je bila osvobojena, je nadaljeval Frančišek. Tako je tudi drugim posredovala usmiljeno Božjo ljubezen, ki jo je sama izkusila. Sv. Jožefina Bakhita je zaradi vere v Kristusa in moči odpuščanja našla pot v novo življenje.

Odpuščanje človeku ničesar ne vzame, ampak mu daje dostojanstvo.

Svoje služenje je lahko doživljala »ne kot suženjstvo, ampak kot izraz svobodnega podarjanja same sebe«, je dejal papež: »To je zelo pomembno: bila je ponižna, da bi bila služabnica, nato pa se je svobodno odločila, da bo postala služabnica in na svojih ramenih nosila breme drugih.« Zaradi odpuščanja je Jožefina postala mirna in miroljubna žena, svobodna in osvobajajoča. »V tem pogledu je sudanska svetnica lahko vzor vsem vernikom, da se osvobodijo 'suženjstva' in strahov,« je poudaril papež.

Katehezo je sklenil z besedami: »Dragi bratje in sestre, odpuščanje človeku ničesar ne vzame, ampak mu daje dostojanstvo. Prisili nas, da obrnemo pogled od sebe k drugim, da jih vidimo tako krhke kot sami sebe, vendar vedno kot brate in sestre v Gospodu. Odpuščanje je vir gorečnosti, ki postane usmiljenje in nas kliče k ponižni in veseli svetosti, kakršna je bila svetost Jožefine Bakhita.«

»Molimo za prebivalce Sudana«

Ko je papež govoril o sudanski svetnici, je spomnil tudi na preizkušano ljudstvo v tej afriški deželi, »ki jo žal že več mesecev razdvaja strašen oborožen spopad, o katerem se danes le malo govori. Molimo za sudansko ljudstvo, da bi živelo v miru!«