»Prosim vas, še naprej molite za resne razmere v Izraelu in Palestini,« je dejal sveti oče. »Mir prosim, mir! Upam, da bo premirje v Gazi trajalo, tako da bodo lahko osvobojeni vsi talci in da bo še naprej mogoča dostava najpotrebnejše humanitarne pomoči.« Frančišek je omenil tudi več sto ljudi, ki so poiskali zatočišče na območju edine katoliške župnije na območju Gaze: »Iz tamkajšnje župnije sem slišal, da ni vode, ni kruha, ljudje trpijo. Trpijo običajni, preprosti ljudje. Ne trpijo tisti, ki vodijo vojno.«

Papež je v svoj poziv k miru vključil tudi rusko invazijo na Ukrajino.

Papež je v svoj poziv k miru vključil še rusko invazijo na Ukrajino: »Prosimo za mir in ko govorimo o miru, ne pozabimo na drago ukrajinsko ljudstvo, ki tako zelo trpi in je še vedno v vojni.« »Vojna je vedno poraz,« je sklenil sveti oče. »Vsakdo izgubi. No, ne vsi - obstaja skupina, ki veliko zasluži. Tisti, ki izdelujejo orožje. Veliko zaslužijo s smrtjo drugih.«

Podaljšano premirje

Hamas in Izrael sta se minuli ponedeljek dogovorila za 48-urno podaljšanje premirja, ki naj bi se brez novega podaljšanja končalo nocoj ob polnoči. Obe strani naj bi danes izpustili še več talcev in zapornikov. Izrael je dejal, da bi lahko premirje podaljšali, če bo Hamas izpustil najmanj deset talcev na dan.

Razmere v Gazi so še vedno nevzdržne za 2,3 milijona Palestincev, ki so bili več tednov izpostavljeni izraelskim bombnim in kopenskim napadom, zaradi česar je okoli 75 odstotkov prebivalstva zapustilo svoje domove.

Palestinci preverjajo stanje bombardirane stavbe v Gazi. FOTO: Vatican Media

Splošna avdienca kljub gripi

Papež je kljub gripi, ki mu povzroča težave od minulega konca tedna, danes imel običajno splošno avdienco. Dvanajst ur po tem, ko je zaradi bolezni odpovedal potovanje na podnebni vrh v Dubaju, je v vatikanski dvorani Pavla VI. sprejel romarje in turiste. »Še vedno se ne počutim dobro,« je Frančišek pozdravil zbrane vernike: »Še vedno imam gripo, moj glas ni dober.« Njegov nagovor je prebral msgr. Filippo Ciampanelli z vatikanskega državnega tajništva.

Papež je v katehezi znova premišljeval o evangeljski gorečnosti: poudaril je, da je krščansko sporočilo »za danes« in ne za idealno zamišljen čas, nekje pozneje. Danes: to pomeni, da je treba veselje evangelija posredovati tudi v zelo težkih časih.

Papež med današnjo avdienco. FOTO: Vatican Media

Sodobni pesimizem

»Skoraj vedno slišimo, da se o današnjem času govori slabo,« je opozoril Frančišek in priznal, da je ob vseh vojnah, podnebnih spremembah in vsesplošnih krivicah sodobni pesimizem povsem razumljiv. Ker se tehnološki napredek in individualizem pogosto združujeta, je naše naravno stremljenje k veličini prepuščeno »nenasitni ekonomski logiki«.

Lahko bi rekli, da živimo v prvi civilizaciji v zgodovini, ki si globalno prizadeva organizirati človeško družbo brez navzočnosti Boga ...

Lahko bi celo rekli, tako papež, da živimo v prvi civilizaciji v zgodovini, ki si globalno prizadeva organizirati človeško družbo brez navzočnosti Boga, zgoščeno v ogromnih mestih, ki kljub vrtoglavim nebotičnikom ostajajo vodoravna.« Ko razmišljamo o tem začaranem krogu, nam na misel pride svetopisemski babilonski stolp, je dejal papež in opozoril na skušnjavo poenotene človeške misli, da se spusti v nacionalizem in željo po moči.

Molitev. FOTO: Vatican Media

Odrešenjski »tukaj in zdaj«

Kot odgovor na te razmere je papež Frančišek dejal, kako je apostolska spodbuda Veselje evangelija poskušala Cerkev povabiti k evangelizaciji naših kultur z razumevanjem novih načinov odnosa človeštva do Boga in drug drugega. »Jezusa je mogoče oznanjati le tako, da se naselimo v kulturo svojega časa in si vedno vzamemo k srcu besede apostola Pavla o sedanjosti: 'Glejte, zdaj je ugoden čas, zdaj je dan odrešenja',« je pojasnil sveti oče. Resnica, je dodal, postane bolj verodostojna, če o njej pričujemo s svojim življenjem.

»Resnica postane bolj verodostojna, če o njej pričujemo s svojim življenjem.« FOTO: Vatican Media

Napolnimo družbo z veseljem in upanjem evangelija

Papež je nadaljeval s pozitivnejšim pogledom na sodobno kulturo in poudaril, da evangelij ponuja sporočilo upanja za vsako dobo, tudi za našo: »Apostolska gorečnost ni nikoli preprosto ponavljanje pridobljenega sloga, ampak pričevanje, da je evangelij danes živ tukaj, za nas.« Cerkev, je dejal papež, mora iti na ulice našega sveta, da bi spodbujala srečanje in edinost, namesto da z balkona vzklika Jezusovo ime.

Cerkev mora biti na križišču družbe, da bi kristjani našo pesimistično družbo napolnili z upanjem in veseljem evangelija.

Ob koncu je papež Frančišek dejal, da mora biti Cerkev na križišču družbe, da bi kristjani našo pesimistično družbo napolnili z upanjem in veseljem evangelija: »Jezusovo željo naredimo za svojo: pomagajmo sočloveku, da ne izgubi želje po Bogu, da odpre srce zanj in najde edinega, ki danes in vedno daje mir in veselje človeštvu.«