Kaj pomeni, da smo Božji prijatelji?

Navezal se je na evangelij šeste velikonočne nedelje, v katerem Jezus apostolom pravi: »Ne imenujem vas več služabnike,« in »vas sem imenoval prijatelje«. Vprašal se je, kaj to pomeni. »V Svetem pismu so Božji služabniki posebni ljudje, ki jim Bog zaupa posebne naloge, na primer Mojzes, kralj David, prerok Elija … vse do Device Marije,« je nadaljeval. »To so ljudje, v katerih roke Bog polaga svoje zaklade. Vse to ni dovolj, pravi Jezus, da bi izrazil, kdo smo zanj. Jezus želi več. Jezus za nas želi nekaj večjega.« To je prijateljstvo, je poudaril.

»Že od otroštva doživljamo, kako lepa izkušnja je prijateljstvo. Prijateljem posojamo svoje igrače in najlepša darila. Kot najstniki si zaupamo skrivnosti, kot odrasli delimo veselja in skrbi, kot starejši spomine, razmisleke in tišino dolgih dni,« je razmišljal papež. »Božja beseda nam v Knjigi pregovorov pravi, da se srce veseli olja in kadila in sladkosti prijatelja, ki izvira iz življenjskega nasveta (prim. Prg 27,9). Zato za trenutek pomislimo na svoje prijatelje in se Gospodu zahvalimo zanje. Vzemimo si trenutek,« je zbrane povedel v kratko tihoto.

Za trenutek pomislimo na svoje prijatelje in se Gospodu zahvalimo zanje.

»Prijateljstvo ni sad preračunljivosti ali prisile,« je nadaljeval. »Razvije se spontano, ko v drugem prepoznamo delček sebe. In če je resnično, je tako močno, da ne propade niti ob izdaji. 'Prijatelj ljubi v vsakršnih časih,' beremo v Knjigi pregovorov (v. 17,17).« Spomnil je, da nam je to Jezus pokazal, ko ga je izdal Juda. Še naprej ga je imenoval prijatelj. »Pravi prijatelj te ne zapusti, tudi ko narediš napako. Popravi te, morda ti očita, vendar ti odpusti in te ne zapusti.«

Jezus z nami, prijatelji, deli vse

Izpostavil je, da Jezus danes vsem nam pravi, da smo zanj točno to – prijatelji, njemu dragi ljudje, »h katerim izteguje svojo roko in ponuja svojo ljubezen, svojo milost, svojo besedo. In s katerimi deli, kar mu je najdražje: vse, kar je slišal od Očeta.« Z nami deli celo svojo krhkost. »Ker nas ima rad. Gospod nas ima rad kot prijatelje!« je podčrtal. In vedno nam želi dobro.

Ob koncu je papež kot navadno podal še nekaj vprašanj za osebni razmislek: »Vprašajmo se: kakšen je zame Gospodov obraz? Je obraz prijatelja ali tujca? Ali čutim njegovo ljubezen, ali vem, da sem mu drag? Kakšen pa je Jezusov obraz, ki ga jaz kažem drugim? Posebno tistim, ki delajo napake in potrebujejo odpuščanje …« Razmišljanje je sklenil s prošnjo Mariji:

Naj nam Marija pomaga rasti v prijateljstvu z njenim Sinom in ga razširiti okrog nas.

Po molitvi še voščilo

Po molitvi je papež še enkrat preglasil navdušeno ploskanje in vzklikanje ter dodal: »Z veliko naklonjenostjo pošiljam najboljše želje bratom in sestram pravoslavnih cerkva in nekaterih vzhodnih katoliških cerkva, ki danes po julijanskem koledarju praznujejo sveto veliko noč. Naj Vstali Gospod vse skupnosti napolni z veseljem in mirom ter potolaži tiste, ki so v preizkušnjah. Veselo veliko noč!«