Naslonil se je na besede Matejevega evangelija, v katerem Jezus pravi: »Ne mislite, da sem prišel razvezat postavo ali preroke; ne razvezat, temveč dopolnit sem jih prišel« (Mt 5,17), je pojasnil in dodal, da je beseda »dopolnit« ključna za razumevanje Jezusa in njegovega sporočila.

Zgolj formalno spoštovanje pravil je nesmiselno

Ni dovolj, tako papež, živeti življenja, v katerem samo spoštujemo zakone; se denimo vzdržimo ubijanja, a ranimo z besedami; živimo in prisegamo na ljubezen, ki pa je »omadeževana z dvoličnostjo, lažjo in hinavščino. To ni izpolnitev«.

Prav tako ne »moremo slaviti njegove ljubezni, ne da bi sami naredili prvi korak k spravi s tistimi, ki so nas prizadeli«, je bil jasen sveti oče: »Tako pride do izpolnitve v Božjih očeh. V nasprotnem primeru je zunanje, obredno spoštovanje pravil nesmiselno.« Dodal je, da so »verska pravila potrebna in dobra, a so le začetek. Da bi jih izpolnili, je treba preseči črko postave in živeti njen pomen.«

Zapovedi, ki nam jih je dal Bog, ne smejo biti zaprte v brezzračnih trezorjih formalnega spoštovanja.

Resnična ljubezen ne sega le do določene točke

Vernike je spomnil vernike, da vera ni »formalno spoštovanje, ki se zadovolji z najmanjšim, saj nas Jezus vabi, da stremimo k največjemu možnemu. Bog ni preračunljiv. Ljubi nas kot zaljubljenec in ne reče le: `Ljubim te do določene točke.´ Resnična ljubezen, je nadaljeval papež, »nikoli ne sega samo do določene točke«. Dejal je, da nam je Gospod to pokazal »s tem, da je dal svoje življenje na križu in odpustil svojim morilcem ter nam zaupal njemu najdražjo zapoved: da se ljubimo, kakor je on ljubil nas«.

Prava ljubezen izpolnjuje postavo, vero in življenje.

Ali zgolj ohranjam »fasado« v dobrem stanju?

Opoldansko molitev je sklenil s spodbudo kristjanom, naj se vprašajo, kako živijo svojo vero: »Je to stvar kalkulacije, formalizma ali ljubezenske zgodbe z Bogom? Ali sem zadovoljen s tem, da ne delam škode, da ohranjam »fasado« v dobrem stanju, ali se trudim rasti v ljubezni do Boga in drugih?«

Zbrane je povabil, naj večkrat preverjamo Jezusovo veliko zapoved in se vprašajmo, ali »ljubim svojega bližnjega, kakor on mene? Morda hitro sodimo druge in pozabimo biti usmiljeni, tako kot je Bog usmiljen z nami,« je zaključil papež Frančišek.

Poziv k molitvi in solidarnosti za žrtve potresa v Turčiji in Siriji

Papež Frančišek pa je spomnil tudi žrtev potresa v Turčiji in Siriji, ki se bliža številki 30 tisoč: »Molimo zanje, ne pozabimo na to, molimo in premišljujmo, kaj lahko storimo zanje. In ne pozabimo na mučeno Ukrajino. Naj Gospod odpre poti miru in da odgovornim pogum, da začnejo hoditi po njih.«