Vernikom, zbranim na Trgu sv. Petra, je dejal: »Toliko ljudi govori o velikih družbenih, gospodarskih in političnih vprašanjih našega časa; mnogi jih omalovažujejo, mnogi kritizirajo in pravijo, da je vse slabo. Toda kristjan (…) je poklican, da si umaže roke.« Verniki naj se »ne ukvarjajo s klepetanjem, ampak s spodbujanjem dobrega, izgradnjo miru in oznanjevanjem vesele novice«.

Verniki naj se ne ukvarjajo s klepetanjem, ampak s spodbujanjem dobrega, izgradnjo miru in oznanjevanjem vesele novice.

Papež v današnjem nagovoru ni izrecno komentiral trenutne mirovne misije kardinala Mattea Zuppija, ki je odpotoval v Peking: njegov obisk predstavlja nadaljnjo etapo v podpori človekoljubnim pobudam in iskanju poti, ki bi lahko vodile k pravičnemu miru. Sveti oče je ponovil svoj poziv k molitvi za mir v Ukrajini in zatrdil, da je »trpljenje Ukrajine nenehno v naših mislih in v naših srcih«.

O »zdravniku med ubogimi«

V katehezi je papež na primeru venezuelskega blaženega Joséja Gregoria Hernándeza pojasnil, da naj o veri ne bi pričevali zgolj z besedami, temveč predvsem z dejanji, poroča spletni portal Vatican News. Po besedah svetega očeta je laik, ki je umrl leta 1919 in v svoji domovini velja za tajnega narodnega svetnika, »dal prednost bogastvu evangelija pred bogastvom denarja in je svoje življenje porabil za pomoč ljudem v stiski«.

Zdravnik José Gregorio Hernández je bil za blaženega razglašen 30. aprila 2021 v Caracasu. Čeprav bi bil za njegovo kanonizacijo potreben še drugi čudež, je v rodni Venezueli že zdavnaj zapustil nepozabno dediščino.

Josè Gregorio je bil med ljudmi priljubljen kot »zdravnik ubogih«, ki so ga lastne zdravstvene težave naredile le še bolj občutljivega za potrebe drugih.

V vero ga je uvedla njegova mati, je spomnil papež, ki ga je »od zibelke učila kreposti, poskrbela je, da je rasel v spoznavanju Boga, in mu posredovala dobrodelnost kot življenjsko vodilo«. »Bodite pozorni,« je znova izpostavil sveti oče: »Matere so tiste, ki posredujejo vero. Vera se prenaša v narečju, to je v maternem jeziku, v tistem narečju, ki ga matere govorijo s svojimi otroki.«

Pozneje je Josè Gregorio postal glavni zdravnik v bolnišnici in univerzitetni profesor. Med ljudmi je bil priljubljen kot »zdravnik ubogih«, ki so ga lastne zdravstvene težave naredile le še bolj občutljivega za potrebe drugih.

Papež s skupino azijskih vernikov na Trgu sv. Petra. FOTO: Vatican Media

Raje bogastvo evangelija kot bogastvo denarja

»Bogastvo evangelija mu je bilo ljubše od bogastva denarja, saj je vse življenje pomagal sočloveku v stiski,« je nadaljeval Frančišek. »José Gregorio je v ubogih, bolnih, migrantih in trpečih videl Jezusa. Uspeh, ki ga ni nikoli iskal v svetu, pa so mu dali in mu še vedno dajejo ljudje, ki ga imenujejo 'narodni svetnik', 'apostol dobrodelnosti' in 'misijonar upanja'.«

Bl. José Gregorio o veri ni pričeval z besedami, temveč s svojim zgledom.

Njegova apostolska gorečnost se je po papeževih besedah kazala v tem, da je sledil Božjemu načrtu in ne lastnim težnjam ter tako »o veri ni pričeval z besedami, temveč s svojim zgledom«. Moč, iz katere je črpal, je bila njegova bližina z Bogom - in tako je kot človek molitve svoje življenje ponudil Gospodu za mir v daljni Evropi, kjer je v tistem času divjala prva svetovna vojna. Kmalu po sklenitvi tako želenega miru je Bog sprejel dar njegovega življenja.

»Oče, blagoslovi …« FOTO: Vatican Media

»Tudi tistega jutra je šel k maši kot običajno, saj je želel prinesti zdravila bolniku v stiski. Ko je prečkal cesto, ga je povozil avto; odpeljali so ga v bolnišnico - tam pa je umrl z Marijinim imenom na ustnicah. Tako se je končala njegova zemeljska pot: na cesti, medtem ko je opravljal delo usmiljenja, in v bolnišnici, kjer je kot zdravnik storil toliko dobrega.«

Na koncu je voditelj vesoljne Cerkve vernike pozval, naj sledijo poti blaženega Joséja Gregoria, tega laika in zdravnika, ki ga je apostolska gorečnost vse življenje gnala, da je udejanjal dobrodelnost.

Papež se vedno rad približa romarjem ... FOTO: Vatican Media

Umazal si je roke …

»José Gregorio nas navdihuje, naj se vključimo v soočanje z velikimi družbenimi, gospodarskimi in političnimi vprašanji današnjega časa. Toliko ljudi govori o tem, toliko jih kritizira in pravi, da gre vse narobe. Toda to ni tisto, za kar smo kristjani poklicani. Nasprotno, kristjan je poklican, da se ukvarja s problemi, da si umaže roke in predvsem - kot pravi Pavel - da moli; z drugimi besedami, da se ne ukvarja z govoricami - govorice so kuga -, ampak da spodbuja, kar je dobro, da gradi mir in pravičnost v resnici. Tudi to je apostolska gorečnost, oznanjevanje evangelija, krščanski blagor: »Blagor tistim, ki delajo za mir« (Mt 5,9).

Poziv k molitvi za žrtve poplav v Libiji in potresa v Maroku

Ob koncu današnje avdience je papež pozval k molitvi za žrtve poplav v Libiji in potresa v Maroku ter vernike po vsem svetu spodbudil, »naj ne izostane solidarnost do naših bratov in sester«.