Sveti oče se je v v vatikanski dvorani Pavla VI. v nadaljevanju kateheze o grešnih nagnjenjih in krepostih danes osredinil na žalost in zbrane romarje pri tem spomnil, da obstajata dve vrsti žalosti, poroča spletni portal Vatican News.

Obstaja žalost, ki je primerna za krščansko življenje in se z Božjo milostjo lahko spremeni v veselje.

Dve vrsti žalosti

Prva, je pojasnil papež, je »žalost, ki je primerna za krščansko življenje in ki se z Božjo milostjo lahko spremeni v veselje«. Te žalosti, je poudaril, »ne smemo zavračati, saj je del poti spreobrnjenja«.

Kot je spomnil, gre za izkušnjo izgubljenega sina, ki občuti »veliko grenkobo, ko doseže globino svoje izrojenosti«. Ta ga spodbudi, da se opogumi in se odloči za vrnitev domov, k očetu. Takšna žalost, tako sveti oče, je »milost, ki ima sposobnost obžalovati lastne grehe, se spominjati stanja milosti, iz katerega smo izpadli, in jokati, ker smo izgubili čistost, v kateri je Bog sanjal o nas«.

Proti drugi vrsti žalosti pa se je treba po papeževih besedah »odločno in z vsemi močmi boriti, saj prihaja od hudega«. Ta »bolezen duše se pojavi v človeškem srcu, ko izgine želja ali upanje«, in je bila izkušnja učencev iz Emavsa v evangeliju po Luku, ko sta objokovala Jezusovo izgubo.

Sv. Pavel, je spomnil papež, je ponudil razlikovanje med obema vrstama žalosti, ko je pisal Korinčanom: »Kajti žalost, ki je v skladu z Bogom, povzroči spreobrnitev, ki je ne bomo obžalovali in ki pelje v rešitev, svetna žalost pa povzroči smrt« (2 Kor 7,10).

FOTO: Vatican Media

Obnovljeni v veri in upanju

Dinamika žalosti, je pojasnil Frančišek, je povezana z izkušnjo izgube, ki jo, kot je priznal, pogosto spremljajo obup, šibkost duha, depresija in tesnoba. »Vsi gremo skozi preizkušnje, ki v nas ustvarjajo žalost, saj nas življenje sili, da si zamislimo sanje, ki se nato porušijo,« je priznal sveti oče in poudaril, da nekateri po pretresih ne morejo preseči otožnosti in žalosti, medtem ko se drugi lahko »prenovijo v upanju«.

Papež vse tiste, ki jih morda navdaja žalost, spodbuja, naj se tolažijo s svojo vero in Jezusovo bližino.

Papež je vse tiste, ki jih morda navdaja žalost, spodbudil, naj se tolažijo s svojo vero in Jezusovo bližino.

FOTO: Vatican Media

Jezusovo vstajenje nas tolaži

»Nekatera dolgotrajna žalovanja, ko oseba še naprej širi praznino tistega, ki ga ni več, niso primerna za življenje v Duhu,« je dejal papež in opozoril, da to ni zdravo in ni primerno za našo krščansko istovetnost.

Zaradi Jezusovega vstajenja lahko verjamemo, da bo vse rešeno.

Čeprav je priznal, da je v preteklosti vsakega človeka nekaj, kar je treba ozdraviti, in da je žalost naravna, je opozoril, da se lahko spremeni v nekaj zahrbtnega in nevarnega. Vendar, je zagotovil sveti oče, se ji lahko »zlahka zoperstavimo, če imamo v mislih Kristusovo vstajenje«.

»Naj bo življenje še tako polno nasprotij, premaganih želja, neuresničenih sanj, izgubljenih prijateljstev,« je priznal papež Frančišek, »zaradi Jezusovega vstajenja lahko verjamemo, da bo vse rešeno.«

FOTO: Vatican Media

Vera prežene strah

»Jezus ni vstal zgolj zaradi sebe, ampak tudi zaradi nas, da bi odkupil vso srečo, ki je v našem življenju ostala neizpolnjena,« je vernikom zagotovil sveti oče: »Vera prežene strah in Kristusovo vstajenje odvali žalost kot kamen od groba.«

Vsak dan v življenju kristjana je vaja v vstajenju.

Papež Frančišek je ob ugotovitvi, da je vsak dan v življenju kristjana »vaja v vstajenju«, sklenil z molitvijo, naj nam Duh vstalega Jezusa pomaga premagati žalost s svetostjo.

FOTO: Vatican Media

Znova vabilo k molitvi za mir: vojna je vedno poraz!

Tudi ob koncu današnje splošne avdience ni manjkal papežev poziv k molitvi za mir: sveti oče je povabil, naj ne pozabimo na vojne po svetu in znova spomnil na Ukrajino, Palestino in Izrael ter na ljudstvo Rohinga. »Molimo za mir,« spodbuja papež: »Vojna je vedno poraz, vedno. Molimo za mir. Potrebujemo mir.«