Papež je poudaril, da je to »greh, ki je pogosto spregledan«. »V resnici je lenoba bolj posledica kakor vzrok,« je opozoril in pojasnil: »Kadar je oseba nedejavna, lenobna ali otopela, pravimo, da je lena. Toda, kot nas uči modrost starodavnih puščavskih očetov, je koren pogosto acedia, ki po grškem izvoru dobesedno pomeni 'pomanjkanje skrbi'.«

Sveti oče je še opozoril, da je lenoba zelo nevarna skušnjava, saj »vsi, ki jo občutijo, začnejo obžalovati minevanje časa in mladost, ki je nepovratno za njimi«.

»Opoldanski demon«

Papež je lenobo oz. acedio poimenoval »opoldanski demon« in pojasnil, kako nas »zagrabi sredi dneva, ko je utrujenost največja in se nam ure, ki so pred nami, zdijo monotone, nemogoče, da bi jih lahko prenesli«. Spomnil je na opis občutka, ki ga je zapisal menih Evagrij, in opozoril, da sodobni bralci v njegovih opisih zaznavajo »nekaj, kar zelo spominja na zlo depresije, tako z duševnega kot s filozofskega vidika«.

Kogar zajame lenoba, se zdi, kot bi umiral vnaprej.

Dejansko, je nadaljeval papež, tisti, ki jih zajame acedia, čutijo, da njihovo življenje izgublja pomen. »To je, kot bi umirali vnaprej,« je pojasnil papež.

Po papeževih besedah je lenobo mogoče premagati s potrpežljivostjo vere. FOTO: Vatican Media

Potrpežljivost vere

Sveti oče je poudaril, da »mojstri duhovnosti« predvidevajo različna zdravila, od katerih se zdi eno »najpomembnejše«: potrpežljivost vere. »Kljub želji, da bi bili 'drugje', moramo imeti pogum, da ostanemo in sprejmemo Božjo navzočnost tukaj in zdaj,« je dejal papež.

Bitka z lenobo je odločilna in jo je »treba dobiti za vsako ceno«.

Menihi pravijo, je spomnil, kako je zanje celica najboljši učitelj življenja, saj je kraj, »ki nam konkretno in vsak dan pripoveduje našo ljubezensko zgodbo z Gospodom«. Ob sklepu kateheze je papež opozoril, da je bitka z lenobo odločilna in jo je »treba dobiti za vsako ceno«.

Srečanje s papežem je dragocen spomin ... FOTO: Vatican Media

Niti svetnikom ni bilo prizaneseno

»To je bitka, ki ni bila prizanesena niti svetnikom,« je opozoril papež in pojasnil, da so v mnogih njihovih dnevnikih opisani takšni trenutki. Povedal je, da so tiste, ki čutijo skušnjavo lenobe, pozvali, naj »ohranijo manjšo mero zavzetosti, naj si zastavijo bolj dosegljive cilje, obenem pa naj vztrajajo: vztrajajo naj tako, da se naslonijo na Jezusa, ki nas v skušnjavi nikoli ne zapusti«.

Na koncu je papež opozoril, da vera, tudi če jo muči preizkušnja acedie, ne izgubi svoje vrednosti: »Nasprotno,« je sklenil, »je prava vera, zelo človeška vera, ki kljub vsemu, kljub temi, ki jo zaslepi, še vedno ponižno veruje.«