Sveti oče je v nagovoru vernikom, zbranim na vatikanskem Trgu sv. Petra, premišljeval o pomembni vlogi Svetega Duha v življenju Cerkve, poročajo vatikanski mediji. V današnji katehezi se je oprl na odlomke iz Apostolskih del in izpostavil dve glavni gibanji Svetega Duha: Njegovo moč, da doseg Cerkve širi na vsa ljudstva, in Njegovo sposobnost, da utrjuje edinost znotraj same Cerkve.

Papež je katehezo začel s pripovedjo o binkoštih in opisal, kako so bili »vsi napolnjeni s Svetim Duhom«, ki je apostolom omogočil, da so govorili v različnih jezikih in množicam oznanjali Jezusa Kristusa. To čudežno znamenje, je opozoril sveti oče, ni bilo le prikaz Božje moči, temveč tudi jasno sporočilo, da je poslanstvo Cerkve univerzalno. Kot je pojasnil, je »Sveti Duh tisti, ki zagotavlja univerzalnost in edinost Cerkve«.

Sveti Duh ne spodbuja le etnične, temveč tudi zemljepisno širitev, ki Cerkev spodbuja k oznanjevanju evangelija v novih deželah.

Spreobrnjenje rimskega stotnika Kornelija

Papež je nato izpostavil dva ključna primera iz Apostolskih del, da bi poudaril, kako Duh »spodbuja univerzalnost«. Prvi je bil Kornelijevo spreobrnjenje, ki je pomenilo ključni trenutek, ko so »apostoli razširili svoje obzorje« ter porušili ovire med Judi in pogani. Po besedah svetega očeta je bilo to kot »druge binkošti«, ki so pokazale, da se delo Duha nadaljuje in nenehno spodbuja Cerkev k sprejemanju novih ljudstev.

Papež je omenil tudi misijonsko potovanje sv. Pavla, ko je apostolu Sveti Duh sprva »prepovedal« oznanjevati v Mali Aziji, pozneje pa ga je v videnju preusmeril v Makedonijo. Ta epizoda ponazarja, da Sveti Duh ne spodbuja le etnične, temveč tudi »zemljepisno« širitev, je poudaril sveti oče, ki Cerkev spodbuja k oznanjevanju evangelija v novih deželah.

Papež se med splošnimi avdiencami v papamobilu vedno približa romarjem na Trgu sv. Petra. FOTO: Vatican Media

Jeruzalemski koncil

Drugo gibanje Svetega Duha, je nadaljeval papež, je Njegovo delovanje pri ustvarjanju in ohranjanju edinosti. Frančišek je pri tem izpostavil Jeruzalemski koncil, na katerem so apostoli in prvi kristjani razpravljali o tem, ali naj spreobrnjeni pogani upoštevajo Mojzesovo postavo. Rešitev, razglašena z besedami: »Svetemu Duhu in nam se je zdelo dobro«, je bila rezultat dialoga, molitve in razločevanja, je pojasnil papež in v tej luči opozoril, da Duh »edinosti ne ustvarja vedno nenadoma, s čudežnimi in odločnimi dejanji«, temveč pogosto deluje »prikrito«, ob spoštovanju človeških procesov in razlik, »na sinodalni način«.

Papež Frančišek je ob koncu avdience zbrane vernike spodbudil, naj prosijo Svetega Duha, da bi postali »orodje edinosti in miru« tako v Cerkvi kot v svetu.

Sveti Duh je kot duša Cerkve

Papež Frančišek je nato spomnil na besede sv. Avguština, ki je Svetega Duha primerjal z dušo Cerkve, rekoč: »Kakor je duša del človeškega telesa, tako je Sveti Duh del Kristusovega telesa, ki je Cerkev.« To poudarja, je pojasnil sveti oče, kako Duh ne ustvarja edinosti navzven ali z ukazom, pač pa je »On sam vez edinosti« v Cerkvi.

Ob sklepu kateheze je papež vernike povabil, naj ta nauk uporabijo v svojem osebnem življenju, in opozoril, da se »krščanska edinost ne gradi tako, da čakamo, da nas drugi dosežejo tam, kjer smo, temveč tako, da skupaj stopamo Kristusu naproti«. To, kot je opozoril, ne velja le za Cerkev kot celoto, pač pa tudi za vsakdanje odnose v zakonih, družinah in skupnostih.

Na koncu je papež Frančišek zbrane vernike spodbudil, naj prosijo Svetega Duha, da bi postali »orodje edinosti in miru« tako v Cerkvi kot v svetu ter znova pozval k molitvi rožnega venca za mir v svetu.