Če imamo težave s katerim od teh dveh grešnih nagnjenj, po papeževih besedah obstajajo zdravila, s pomočjo katerih ne bomo več v središču pozornosti, pač pa bomo sposobni sprejeti šibkost in pustiti Bogu, da deluje v našem življenju.

Papež Frančišek je udeležence splošne avdience sprejel v vatikanski dvorani Pavla VI., zaradi simptomov gripe, ki so mu v zadnjih dneh preprečili opravljanje vsakdanjih obveznosti, pa se je odločil, da bo njegove besede v njegovem imenu prebral uslužbenec vatikanskega državnega tajništva, msgr. Filippo Ciampanelli, ki je na ta način že večkrat priskočil na pomoč svetemu očetu.

Ko je papež najprej spregovoril o zavisti, je spomnil, da se je ta greh že v zgodbi o Kajnu in Abelu izkazal kot uničujoča sila, ki jo poganja užaljenost do drugih in ki pogosto vodi v smrtonosno sovraštvo. »Zavist,« tako sveti oče, »je zlo, ki ni bilo raziskano le na krščanskem področju: pritegnilo je pozornost filozofov in modrecev vseh kultur.«

Izvir zavisti je napačna predstava o Bogu, ko ne sprejmemo, da ima Bog svojo 'matematiko', ki se razlikuje od naše.

Božja »matematika« je drugačna

Osnova zavisti je odnos med sovraštvom in ljubeznijo, je dejal sveti oče: »Oseba želi drugi zlo, na skrivaj pa si želi biti njej podobna. Njena sreča se nam zdi krivica: zagotovo, si mislimo, bi si sami veliko bolj zaslužili njene uspehe ali srečo!« Papež je opozoril, da je izvir tega grešnega nagnjenja »napačna predstava o Bogu«, ko »ne sprejmemo, da ima Bog svojo 'matematiko', ki se razlikuje od naše«.

Zavist in nečimrnost sta značilni za osebo, ki si prizadeva biti središče sveta.

Zdravilo proti zavisti in nečimrnosti

Zdravilo proti zavisti, je predlagal papež Frančišek, najdemo v spodbudi apostola Pavla: »Drug drugega ljubíte z bratovsko ljubeznijo. Tekmujte v medsebojnem spoštovanju.« Za nečimrnost, tako sveti oče, pa je značilno »napihnjeno samospoštovanje, želja po nenehni pohvali in pogosta nagnjenost k izkoriščanju drugih ljudi za lastne cilje«.

Ta greh, je poudaril papež, gre z roko v roki z »demonom« zavisti« in obe imenovani grešni nagnjenji sta značilni za osebo, »ki si prizadeva biti središče sveta«.

Kot apostol Pavel se zavedajmo, da Božja milost zadošča, saj se Njegova moč izpopolnjuje v naši šibkosti.

Božja moč je popolna v šibkosti

Nečimrn človek, je dejal papež, je popolnoma zatopljen sam vase. Za boj proti temu grešnemu nagnjenju papež predlaga, naj se po zgledu apostola Pavla hvalimo s svojimi šibkostmi in ne dosežki, saj nam to »ponuja učinkovit način za premagovanje nečimrnosti«. Papež je zbrane vernike pozval, naj se tako kot apostol Pavel zavedajo, da Božja milost zadošča, saj se Njegova moč izpopolnjuje v naši šibkosti.

Bolj bomo sprejemali svoje šibkosti in se z njimi celo »ponašali«, predlaga Frančišek, bolj nas bo Kristusova moč osvobodila za velikodušnejšo ljubezen do bližnjega.

Papež obžaluje »dramatično krutost vojn«

Ob koncu današnje avdience je papež še sam spregovoril nekaj besed, občasno prekinjenih z blagim kašljem, in znova opozoril na usodne posledice vojn za človeštvo. Spomnil je na Ottawsko konvencijo o prepovedi uporabe protipehotnih min po vsem svetu, ki je začela veljati pred 25 leti. Še danes mine ranijo nedolžne civiliste, predvsem otroke, je dejal Frančišek. Te žrtve so simbol »dramatične krutosti vojn«. Frančišek je spomnil na razmere v Ukrajini, na palestinskih ozemljih in v Izraelu. Pozval je tudi k molitvi za žrtve nedavnih napadov v Burkini Faso in za prebivalce Haitija, ki jih je v zadnjem času močno prizadelo nasilje tolp.