Papež pri avdienci o obisku v Budimpešti, poklon Edith Bruck [VIDEO]
Papež pri avdienci o obisku v Budimpešti, poklon Edith Bruck [VIDEO]
Korenine
Papež je poudaril, da je med obiskom v Budimpešti videl »ogromno ponižnih in delavnih ljudi, ki ponosno negujejo vez s svojimi koreninami«, in dodal, da so »med temi koreninami najprej in predvsem svetniki: svetniki, ki so dali svoje življenje za narod, svetniki, ki so pričevali za evangelij ljubezni, svetniki, ki so bili luči v času teme; toliko svetnikov preteklosti, ki nas danes spodbujajo, naj premagamo tveganje vdanosti v usodo in strah pred jutrišnjim dnem ter se spomnimo, da je Kristus naša prihodnost«.
Kljub poskusom, da bi posekali drevo vere, so korenine madžarskih kristjanov ostale nedotaknjene.
Sveti oče je nato opozoril, kako je bilo madžarsko ljudstvo kljub temu postavljeno na hudo preizkušnjo. »Njihova vera, kot smo slišali iz Božje besede, je bila preizkušena z ognjem,« je spomnil na ateistično preganjanje v 20. stoletju, v katerem so »kristjane nasilno pobijali: škofe, duhovnike, redovnike in laike so morili ali jim odvzeli svobodo«. Kljub poskusom, »da bi posekali drevo vere, so korenine ostale nedotaknjene,« je zatrdil papež: skrita Cerkev je ostala trdna, s številnimi na skrivnem posvečenimi duhovniki, ki so pričevali za evangelij z delom v tovarnah, medtem ko so matere in babice na skrivaj evangelizirale.
Mostovi
Papež Frančišek se je nato posvetil drugi podobi: mostovom. Budimpešta je znana po treh mostovih, »ki prečkajo reko in združujejo njene dele«, je poudaril sveti oče. Spomnil je, kako je na Madžarskem izpostavil »poklicanost Evrope, imenovano most miru, da vključuje razlike in sprejema vse, ki potrkajo na njena vrata. V tem smislu je lep humanitarni most, ustvarjen za številne begunce iz sosednje Ukrajine, s katerimi sem se lahko srečal in ob tem občudoval veliko mrežo dobrodelnosti madžarske Cerkve.«
Kristusovo oznanjevanje ne more obsegati le ponavljanja preteklosti, ampak ga je treba venomer posodabljati.
V nadaljevanju je papež ob podobi mostu opozoril, kako je ta srednjeevropska država s svojo skrbjo za okoljevarstvo zelo zavezana tudi gradnji mostov »za jutri«. »Obstajajo tudi mostovi, ki jih je Cerkev poklicana graditi proti današnjim ljudem, saj Kristusovo oznanjevanje ne more obsegati le ponavljanja preteklosti, ampak ga je treba venomer posodabljati, da bi možem in ženam našega časa pomagali znova odkriti Jezusa,« tako Frančišek.
Na koncu je papež »s hvaležnostjo« spomnil na čudovite bogoslužne trenutke in premišljeval o »lepoti gradnje mostov med verniki«. Vprašajmo se, je sklenil papež, ali tudi mi v vsakdanjem življenju gradimo mostove; nato pa je Madžarsko izročil Mariji, »Kraljici Madžarske« in »Kraljici miru«.
Poklon Edith Bruck, preživeli iz holokavsta
Papež je v zvezi z zgodovino Madžarske omenil tudi »zatiranje s strani nacionalsocialistov (…) s tragično deportacijo velikega dela judovskega prebivalstva« ter se ob tem izrecno poklonil sodobni pričevalki Edith Bruck, ki danes obhaja 92. rojstni dan.
Iskrene čestitke, Edith!
»Na Madžarskem so pred komunisti narod zatirali tudi nacisti, ki so tragično deportirali velik del judovskega prebivalstva. Toda v tem krutem genocidu so se mnogi odlikovali z uporom in sposobnostjo, da so zaščitili žrtve - in to je bilo mogoče prav zato, ker so bile njihove korenine sobivanja tako trdne. Tukaj v Rimu imamo pogumno madžarsko pesnico, ki je prestala vse te preizkušnje in mladim pripoveduje o tem, da se je treba boriti za ideale, ne pa se prepustiti preganjanju, poniževanjem, zatiranju. Ta pesnica danes obhaja 92. rojstni dan – iskrene čestitke, Edith!« je dejal Frančišek.
Papež in Bruckova se osebno dobro poznata. Leta 2021 je cerkveni voditelj madžarsko-italijansko pisateljico, ki živi v Rimu, obiskal na njenem domu. Frančišek je stopil v stik z njo in jo prosil za srečanje, ki so mu sledila številna druga in razvilo se je pravo prijateljstvo. Med drugim je papež 27. januarja 2022 madžarsko Judinjo sprejel v Vatikanu, napisal pa je tudi predgovor za njeno novo knjigo.