Ljubezen Mateja Riccija do kitajskega ljudstva ostaja trajen vir navdiha, današnji nagovor svetega očeta povzema spletni portal Vatican News. Papež je na trgu pred vatikansko baziliko nadaljeval vrsto katehez o svetnikih oz. svetniških kandidatih, ki poosebljajo apostolsko gorečnost, in pri tem pohvalil Riccijevo odličnost na različnih področjih. Poudaril je, kako je njegova veličina predvsem v tem, da je bil »dosleden v svoji poklicanosti, dosleden v svoji želji, da sledi Jezusu Kristusu«.

Čas na Kitajskem

Prejšnji teden je papež Frančišek v katehezi predstavil sv. Andreja Kim Taegona, prvega duhovnika iz Koreje in mučenca za vero, ki je sanjal o tem, da bi dosegel Kitajsko, pa teh sanj ni uspel udejanjiti. Tokrat je sveti oče spregovoril o Ricciju, ki mu je to uspelo.

Zaradi svojih spisov v kitajščini ter znanja matematike in astronomije je Matej Ricci postal znan in spoštovan kot »modrec in učenjak«.

Ko je papež v navzočnosti več tisoč vernikov, zbranih na Trgu sv. Petra, premišljeval o svojem sobratu, je spomnil, da se je Ricci, doma iz Macerate v italijanski pokrajini Marke, izobraževal v jezuitskih šolah in sam vstopil v Družbo Jezusovo. Navdušen nad poročili misijonarjev je tako kot številni njegovi mladi tovariši prosil, naj ga pošljejo v misijone na Daljni vzhod.

Kip častitljivega Mateja Riccija. FOTO: Vatican Media

Matej Ricci je tako odšel na Kitajsko, se potrpežljivo učil zahtevnega kitajskega jezika in se poglobil v kulturo te dežele. Potreboval je 18 let in neomajno vero, da je prišel do Pekinga, je pojasnil papež, ter premagal številna nezaupanja in nasprotovanja. Zaradi svojih spisov v kitajščini ter znanja matematike in astronomije je Matej Ricci postal znan in spoštovan kot »modrec in učenjak«, je dejal papež, tudi sam član jezuitskega reda.

Navdihujoč misijonar

Sveti oče je pojasnil, kako sta njegova bogata izobrazba in sposobnost iskrenega in spoštljivega dialoga služila evangeliju. »To mu je odprlo številna vrata,« je dejal papež in poudaril, da Ricci ni oznanjal evangelija le s svojimi spisi, ampak tudi z zgledom verskega življenja, molitve in kreposti. Na ta način, tako Frančišek, je Ricci pritegnil mnoge svoje kitajske učence in prijatelje, da so sprejeli katoliško vero.

Ricci je bil prvi tujec, za katerega je cesar dovolil, da ga pokopljejo na kitajskih tleh.

Matej Ricci je umrl v Pekingu leta 1610, star 57 let, »in vse svoje življenje je posvetil poslanstvu misijonarja«. Ricci je bil prvi tujec, za katerega je cesar dovolil, da ga pokopljejo na kitajskih tleh.

Papež pozdravlja zbrane vernike. FOTO: Vatican Media

Papež je pohvalno ocenil tudi Riccijevo neomajno molitveno življenje, ki je spodbujalo vse njegovo delo in ki še dandanes poživlja življenje misijonarjev. Doslednost in bližina Kristusu prek molitve je ena največjih značilnosti velikih misijonarjev, je pojasnil papež, nato pa vernike povabil, naj se vprašajo, ali so sami dosledni v svoji krščanski veri.