Sveti oče je v nagovoru izhajal iz novozaveznega Prvega pisma Korinčanom, v katerem Pavel krščansko skupnost, za katero so značilne notranje delitve in prepričanje njenih članov, da imajo vedno prav, poziva k ljubezni do bližnjega (1 Kor 8,1). Papež je na podlagi tega odlomka pojasnil, kaj razlikuje ljubezen, ki prihaja od Boga, od ljubezni v običajnem, človeškem smislu, poročajo vatikanski mediji.

»Kdo ve, morda v skupnosti v Korintu nihče ni pomislil, da je storil greh, in so se jim te ostre apostolove besede zdele nekoliko nerazumljive,« tako Frančišek. »Verjetno so vsi bili prepričani, da so dobri ljudje, in če bi jih kdo vprašal o ljubezni, bi odgovorili, da je ljubezen zanje seveda zelo pomembna vrednota, tako kot prijateljstvo in družina.«

Veliko se govori o ljubezni, ampak kaj je ljubezen?

Tudi danes je ljubezen »na ustnicah mnogih spletnih vplivnežev in v refrenih mnogih pesmi,« je poudaril papež: »Veliko se govori o ljubezni, ampak kaj je ljubezen?«

Pozdrav zbranim romarjem. FOTO: Vatican Media

Ljubiti bližnjega, kakor ga ljubi Bog

»Prvi kristjani so imeli za opredelitev ljubezni na razpolago različne grške besede. Na koncu se je pojavila besed agape, ki jo običajno prevajamo kot ljubezen do bližnjega,« je pojasnil Frančišek. »Kajti v resnici so kristjani sposobni vseh ljubezni sveta: tudi oni se zaljubijo, bolj ali manj tako, kot se to zgodi vsakomur. Tudi oni doživljajo naklonjenost, ki se ustvari v prijateljstvu. Tudi oni doživljajo ljubezen do domovine in univerzalno ljubezen do vsega človeštva. Toda obstaja še večja ljubezen, ljubezen, ki prihaja od Boga in je usmerjena k Bogu, ki nas usposobi, da ljubimo Boga in postanemo njegovi prijatelji, ki nam da moč, da ljubimo bližnjega kot ga ljubi Bog, z željo, da bi delili prijateljstvo z Bogom.«

Med katehezo. FOTO: Vatican Media

Krščanska ljubezen zaobjame tudi ljudi, ki niso ljubljeni

Ta ljubezen nas zaradi Kristusa usmeri tja, kamor s človeškega vidika ne bi nikoli šli: »To je ljubezen do ubogih, do tistih, ki niso ljubljeni, do tistih, ki nas ne marajo in nam niso hvaležni. To je ljubezen do tistega, ki ga nihče ne bi ljubil; tudi do sovražnika,« je nadaljeval papež.

Ljubezen do sovražnikov je težka ljubezen, pravzaprav jo je nemogoče udejanjati, če ne živimo v Bogu.

»Takoj se zavemo, da je to težka ljubezen, pravzaprav jo je nemogoče udejanjati, če ne živimo v Bogu. Zaradi naše človeške narave spontano ljubimo tisto, kar je dobro in lepo. V imenu ideala ali velike naklonjenosti smo lahko celo velikodušni in opravljamo junaška dejanja. Toda Božja ljubezen presega ta merila. Krščanska ljubezen sprejema tisto, kar ni ljubljeno, ponuja odpuščanje.«

Papež Frančišek je rad med ljudmi. FOTO: Vatican Media

Kar koli ste storili enemu od teh mojih najmanjših bratov, ste meni storili

Na koncu je papež ponudil še naslednje besede v premislek: »Kajti ob koncu življenja ne bomo sojeni po ljubezni na splošno, ampak ravno po dejavni ljubezni, caritas, po konkretni ljubezni. Jezus nam pravi: 'Resnično, povem vam: kar koli ste storili enemu teh mojih najmanjših bratov, ste meni storili'(Mt 25,40). To je lepota, veličina ljubezni.«

Slovo ob koncu splošne avdience. FOTO: Vatican Media

Molitev za žrtve poplav v Afganistanu in nov poziv k molitvi za mir

Ob koncu današnje splošne avdience je papež zagotovil, da moli za žrtve poplav v Afganistanu, ki so jih minuli petek na severu države povzročile obilne padavine: »Misli usmerjam k prebivalcem Afganistana, ki so jih hudo prizadele tragične poplave in terjale številna življenja, tudi otrok, in še vedno uničujejo številne domove. Molim za žrtve, predvsem za otroke in njihove družine. Mednarodno skupnost pozivam, naj takoj zagotovi potrebno pomoč in podporo za zaščito najranljivejših.«

Na severu Afganistana iščejo žrtve poplav. FOTO: Vatican Media

Obenem je tudi pozval, naj ne pozabimo na Ukrajino Palestino, Izrael in Mjanmar: »Molimo za mir, molimo za vse narode, ki trpijo zaradi vojne. Vsi skupaj, z velikim srcem, molimo za dokončni mir, nič več vojn. Kajti vojna je vedno poraz, vedno.«