Kot je po navedbah vatikanskih medijev pojasnil romarjem in obiskovalcem, ki so se zbrali na vatikanskem Trgu sv. Petra, na današnjih migracijskih poteh umira vse preveč ljudi, zato je želel spregovoriti o tej drami in neizmerni bolečini. Zaradi nujnega poziva k zaščiti in sprejemu migrantov je danes celo prekinil svojo redno vrsto katehez, v katerih razlaga posamezne evangeljske teme – trenutno sicer govori o Svetem Duhu.

Tokrat se je osredinil na opozorila glede stiske migrantov, ki se soočajo z nepredstavljivo zahtevnimi razmerami, da bi našli kraj, kjer bi lahko živeli v miru in varnosti. Papež je ob tem izpostavil besedi »morje in puščava«: kot je poudaril, se pogosto ponavljata v besedah migrantov in tistih, ki jim želijo pomagati. Sam je želel s tema besedama zajeti vse fizične ovire in nevarnosti, ki jih morajo migranti prečkati na svoji poti.

»Mare nostrum«

Papež je opozoril, da pogosto govori o Sredozemskem morju v svoji vlogi rimskega škofa, pa tudi zato, ker mu to služi kot simbol. V nagovoru je uporabil latinski izraz »Mare nostrum«, ki so ga stari Rimljani uporabljali za opis Sredozemskega morja: po njegovih besedah je »kraj komunikacije med narodi in civilizacijami danes postal pokopališče«.

Ne pozabimo, kaj piše v Svetem pismu: »Tujca ne izkoriščaj in ne zatiraj«.

Papež je poudaril, da bi večino teh smrti lahko preprečili, in je ob tem obsodil ljudi, »ki si sistematično in z vsemi sredstvi prizadevajo, da bi odgnali migrante«. »In kadar se to počne zavestno in odgovorno, je to hud greh,« je zatrdil Frančišek. »Ne pozabimo, kaj piše v Svetem pismu: 'Tujca ne izkoriščaj in ne zatiraj'.«

Po papeževih besedah sta morje in puščava v Svetem pismu polna simbolike, saj sta »priča drami ljudi, ki bežijo pred zatiranjem in suženjstvom«: »To so kraji trpljenja, strahu in obupa, obenem pa tudi kraji prehoda k osvoboditvi, odrešenju in izpolnitvi Božjih obljub«. Bog, tako papež, tudi sam deli stisko, ki jo doživljajo migranti: »On je tam, z njimi, trpi z njimi, z njimi joka in upa.« In vsi se lahko strinjamo, je povabil cerkveni voditelj, »da migranti ne bi smeli biti v teh smrtonosnih morjih in puščavah«. Toda, je zatrdil, tega cilja ne bomo dosegli s strožjimi zakoni ali militarizacijo meja.

Tudi če ne moremo biti v prvih bojnih vrstah, lahko vsak izmed nas k 'boju za civilizacijo' prispeva na svoj način, s svojo molitvijo.

Za globalno upravljanje migracij

»Dosegli ga bomo s širjenjem varnih in rednih poti za migrante, z omogočanjem zatočišča tistim, ki bežijo pred vojnami, nasiljem, preganjanjem in različnimi nesrečami,« je pojasnil: »To bomo dosegli z vsestranskim spodbujanjem globalnega upravljanja migracij, ki temelji na pravičnosti, bratstvu in solidarnosti.«

Papež je svoje razmišljanje sklenil s pohvalo za delo »številnih usmiljenih samarijanov, ki se na vseh petih celinah posvečajo pomoči in reševanju ranjenih in zapuščenih migrantov na teh poteh brezupnega upanja«. Pri tem je posebej omenil delo italijanske civilnodružbene organizacije »Mediterranea Saving Humans«: ta si prizadeva za reševanje migrantov, ki prečkajo Sredozemsko morje. »Ti pogumni možje in žene so znamenje človečnosti, ki se ne pusti okužiti z negativno kulturo brezbrižnosti in zavrženosti,« je dejal papež in sklenil: »Tudi če ne moremo biti v prvih bojnih vrstah, lahko vsak izmed nas k temu 'boju za civilizacijo' prispeva na svoj način, s svojo molitvijo.«