Papež je pred marijansko molitvijo poudaril, da Jezusovi sodobniki niso hoteli verjeti njegovi besedi, da je »prišel iz nebes«, ker so ga poznali kot sina tesarja in niso mogli sprejeti, da bi se Bog razodel na tako preprost način. »V njihovi veri jih je oviral predsodek o njegovem skromnem poreklu in torej domneva, da se od njega nimajo česa naučiti,« je dejal papež.

Trdo srce ovira duhovno rast

Papež Frančišek je opozoril, kako škodljivi so lahko predsodki in zaprtje srca za človekovo duhovno rast. Povedal je, da so Jezusovi sodobniki, kot je pripovedovano v Janezovem evangeliju, spoštovali zakon, molili in se postili ter dodal, da so te prakse izvajali le zato, da bi iskali potrditev tega, kar so že mislili. Namesto da bi odprto prisluhnili Jezusu, so se omejili na medsebojno godrnjanje in se zaprli v svoja prepričanja, kar jim je preprečilo, da bi verjeli v Božjega Sina.

Resnična molitev zahteva odprtost srca in uma

V nadaljevanju je papež Frančišek opozoril, da se lahko tudi nam zgodi, da v molitvi iščemo le potrditev lastnih prepričanj in sodb, kar nas zapira pred resnično vero. Prava vera in molitev nas morata voditi k odprtosti razuma in srca, da lahko slišimo Gospodov glas.

Prava vera in molitev odpirata razum in srce. (papež Frančišek)

Papež Frančišek je svoje razmišljanje ob Angelovem Gospodovem sklenil s povabilom, naj se vprašamo, ali smo sposobni biti tiho pred Gospodom in sprejeti njegovo voljo. »Naj nam Marija pomaga z vero poslušati Gospodov glas in pogumno izpolnjevati njegovo voljo,« je sklenil papež.