Sveti oče se je po navedbah vatikanskih medijev ob tem osredinil na dve mladeničevi dejanji: ta je najprej stekel k Jezusu, nato pa odšel od njega. Papež je opozoril, kako je mladenič sprva »tekel« k Jezusu: k temu ga je spodbudilo nezadovoljstvo ali nemir, kljub njegovemu bogastvu. »Iskal je polnejše življenje,« tako Frančišek, »kar se pogosto zgodi tistim, ki imajo veliko bogastvo.«

Jezus pa na mladeniča zre z ljubeznijo in ga povabi, naj proda vse, kar ima, razda ubogim in mu sledi. »Toda na tej točki pride do nepričakovanega zaključka,« je opozoril papež: »Mladenič potrt odide. Kako velika in vztrajna je bila njegova želja, da bi srečal Jezusa, in kako hladno in hitro je odšel od njega!«

Jezus želi, da bi odkrili, kako je dobrina, po kateri hrepenimo, Bog sam ...

Po papeževih besedah tudi mi iščemo srečno in osmišljeno življenje, vendar si tako kot bogati mladenič prepogosto domišljamo, da bomo svoje želje izpolnili z gmotnimi dobrinami in varnostjo. Jezus pa želi, da bi odkrili, kako je »dobrina, po kateri hrepenimo, Bog sam, njegova ljubezen do nas in večno življenje, ki ga On in samo On lahko da«.

Trg sv. Petra je bil na sončno oktobrsko nedeljo poln romarjev. FOTO: Vatican Media

»Tvegajmo ljubezen«

»Resnično bogastvo je, da Bog ljubeče zre v nas, kot je Jezus zrl v bogatega mladeniča,« je pojasnil Frančišek, »in da drug drugega ljubimo tako, da svoje življenje darujemo za bližnje.«

Na kaj je navezano naše srce? Kaj nas osrečuje? Ali delimo s tistimi, ki potrebujejo pomoč?

To ima po papeževih besedah v mislih Jezus, ko nas vabi, naj »tvegamo ljubezen«: »da se osvobodimo samih sebe in svojih lažnih varnosti«, da bi bili pozorni do tistih, ki potrebujejo pomoč, da bi delili svoje dobrine, darove, prijateljstvo, čas …

Sveti oče je svoje premišljevanje sklenil s povabilom, naj si zastavimo vprašanje: »Na kaj je navezano naše srce? Kaj nas osrečuje? Ali delimo s tistimi, ki potrebujejo pomoč?« In še enkrat poudaril: »Pravo bogastvo ni v dobrinah tega sveta, ampak v tem, da nas Bog ljubi in da se tudi mi naučimo ljubiti kot On.«

Papež opoldansko molitev običajno vodi z okna apostolske palače. FOTO: Vatican Media

Goreča prošnja za mir na Bližnjem vzhodu

Med opoldansko molitvijo je papež znova pozval k prenehanju sovražnosti na Bližnjem vzhodu: Izrael in vse vpletne države je prosil, naj si prizadevajo za mir, znova je spodbudil k izpustitvi vseh talcev in izrazil upanje, »da se bo to veliko nesmiselno trpljenje, ki ga povzročata sovraštvo in maščevanje, kmalu končalo«.

Vojna je poraz za vse, še posebej za tiste, ki mislijo, da so nepremagljivi.

Vojskujoče se strani in njihovi zavezniki bi morali po papeževih besedah »ubrati pot diplomacije in dialoga, da bi dosegli mir«. Glede dogajanja v Libanonu je sveti oče prosil, »naj se spoštujejo mirovne sile ZN«, in kot že tolikokrat prej tudi danes poudaril, da je »vojna ena sama utvara, poraz, ki nikoli ne bo prinesla miru, nikoli ne bo prinesla varnosti … je poraz za vse, še posebej za tiste, ki mislijo, da so nepremagljivi«.

Papež je opozoril tudi na razmere v Ukrajini in na Haitiju ter pozval k prenehanju nasilja po vsem svetu. Na koncu je spomnil še na pobudo »Milijon otrok moli rožni venec«, ki jo človekoljubna organizacija »Pomoč Cerkvi v stiski« prireja v petek, in se ob tem zahvalil »vsem dečkom in deklicam, ki bodo sodelovali pri molitvi«.