Menu
Košarica
Zapri

Tvoja košarica je prazna.

Zapri
Iskanje

Papež: Da bi bili čisti, ne pomaga umivanje rok, če sta v naši notranjosti pohlep ali zavist

Za vas piše:
Marko Mesojedec
Objava: 01. 09. 2024 / 13:58
Oznake: Papež, Vatikan
Čas branja: 3 minute
Nazadnje Posodobljeno: 01.09.2024 / 19:11
Ustavi predvajanje Nalaganje
Papež: Da bi bili čisti, ne pomaga umivanje rok, če sta v naši notranjosti pohlep ali zavist
FOTO: Vatican Media

Papež: Da bi bili čisti, ne pomaga umivanje rok, če sta v naši notranjosti pohlep ali zavist

Papež Frančišek je pri današnji opoldanski molitvi razmišljal o besedah iz Markovega evangelija, ki govorijo o čistosti oziroma nečistosti kot odgovoru na obtožbe nekaterih pismoukov in farizejev, ker je svojim učencem dovolil jesti, ne da bi si pred tem umili roke. »Čistost ni vezana na zunanje obrede, ampak zlasti na notranja nagnjenja,« je podčrtal Jezusove besede.

Kot je pojasnil sveti oče, se je v Jezusovem času versko življenje posameznika ocenjevalo na podlagi njegovega izpolnjevanja obredov in spoštovanja pravil obnašanja. Ljudje med drugim niso smeli imeti stika s stvarmi ali osebami, ki so jih imeli za nečiste. »Šlo je skoraj za obsedenost nekaterih vernikov tistega časa.«

Nekateri pismouki in farizeji, ki so obsedeno in strogo spoštovali te predpise, so obsodili Jezusa, da dovoljuje svojim učencem prijemanje hrane z neumitimi rokami. Jezus je izkoristil to očitanje farizejev njegovim učencem, da bi nam spregovoril o pomenu 'čistosti', je po navedbah portala Vatican News dejal papež Frančišek.

Kaj se dogaja v naši notranjosti?

»Čistost – pravi Jezus – ni vezana na zunanje obrede, ampak zlasti na notranja nagnjenja. Da bi bili čisti, nič ne pomaga večkratno umivanje rok, če pa se potem gojijo v notranjosti zla čutenja kot pohlep, zavist in napuh ali slabi nameni, kot so zvijača, tatvina, izdaja in bogokletje (prim. Mr 7, 21-22).« Posvaril je, da se varujemo ritualizma, ki ne pomaga rasti v dobrem. Še več, včasih lahko pripelje do tega, da zanemarjamo ali celo opravičujemo v sebi in v drugih izbire in drže, ki so nasprotne dejavni ljubezni, ki ranijo dušo in zaprejo srce.

Opravljanje po maši

»Ne more se, na primer, priti ven od svete maše in se ustaviti že na prostoru pred cerkvijo ter takoj začeti z zlobnim in neusmiljenim opravljanjem o vsem in o vseh,« je bil neposreden papež. »To opravljanje uničuje srce, uničuje dušo. Tega ne smeš početi. Greš k maši in potem na vhodu počneš te stvari. Gre za zelo slabo stvar. Ali pa se kazati pobožne med molitvijo, potem pa doma z hladnostjo in oddaljenostjo obravnavati svoje domače ali zanemarjati ostarele starše, ki potrebujejo pomoč in družbo (prim. Mr 7, 10-13).« Po njegovih besedah gre v tem primeru za dvojno življenje, ki se ga ne sme živeti. To je to, kar so počeli farizeji.

Živim dosledno svojo vero, torej to, kar počnem v cerkvi, skušam z istim duhom početi zunaj? S svojimi čustvi, besedami in dejanji ustvarjam v svoji bližini in v spoštovanju bratov to, kar izgovarjam v molitvi? Premislimo to. (papež Frančišek)

Ustvarjeni smo za čistost življenja

Navidezna zunanja čistost nič ne pomaga, če v notranjosti gojimo sovraštvo do drugih, zaničujemo reveže ali se nepošteno obnašamo do svojih sodelavcev. »Če delamo tako, se odnos z Bogom skrči na zunanje geste, znotraj pa ostane neprodušen za očiščujoče delovanje njegove milosti. Mi smo ustvarjeni za čistost življenja, za nežnost, za ljubezen,« je zaključil sveti oče, ki jutri odhaja na 12-dnevno apostolsko potovanje v Azijo. 

Nalaganje
Nazaj na vrh